silikagel [latinsko], kot steklo trda, 1–5 mm velika zrna silicijevega dioksida (SiO2); zaradi svoje velike površine lahko privzamejo vodne hlape do 20 % svoje teže; pogosto so obarvana z indikatorji vlage (spojine kobalta) in jih s segrevanjem regenerirajo; silikagel uporabljajo v eksikatorjih in klimatskih napravah kot sušila za pline.

Sorodna gesla: adsorbenti | adsorpcija | alkohol | beljenje | eksikator | higroskopen | silicijeva kislina | sušila


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek