rog,
1. zoologija: roževinast ali koščen izrastek na glavi nekaterih živali.

Sorodna gesla: glava | rogati sesalci | trn
2. glasba: trobilo s koničnim lijakom ter kotlastim ali lijastim ustnikom, ki so ga kot signalni rog pastirjev in lovcev najprej izdelovali iz roževine. Sprva so iz roga dobili le osnovni ton in s prepihovanjem naravne tone, z mašenjem odmevnika s pestjo še spremenjene osnovne tone, v 18. st. pa se je njegov obseg z luknjicami, podaljški cevi, zaklopkami in ventili povečal do treh oktav in pol. Glede na lijak, obliko in razl. dodatke so se ob gozdnem rogu, običajnem orkestrskem glasbilu, pojavili še invencijski rog, ventilni gozdni rog, dvojni rog in tuba.

Sorodna gesla: kornet | krilni rog | lovski rog | naravni rog | ofikleida | olifant | piščali | šofar | tuba


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek