dvozvezdje, zvezdi, ki sta videti zelo blizu skupaj. Astronomov ne zanimajo navidezna dvozvezdja, ko vidimo dve zvezdi v isti smeri, v prostoru sta pa daleč vsaksebi. Vsa druga dvozvezdja so fizična dvozvezdja. Odkril jih je F. W. Herschel. Komponenti fizičnih dvozvezdij sestavljata sistem, tj. krožita okoli skupnega težišča. K fizičnim dvozvezdjem prištevamo: vizualna dvozvezdja, katerih zvezdi je mogoče ločiti v daljnogledu; spektroskopska dvozvezdja spoznajo za dvozvezdje iz podvajanja ali premikanja črt v njihovem spektru; astrometrična dvozvezdja spoznajo za dvozvezdja iz premikanja vidne zvezde okoli skupnega težišča. Obhodne dobe zvezd v dvozvezdju trajajo od več ur do 10.800 let (zvezda σ2 v Velikem medvedu). V naši galaksiji so 25 % zvezd dvozvezdja, v okolici Sonca celo 50 %. Imamo tudi trozvezdja in večzvezdja (Kapela). V glavnem katalogu dvozvezdij, ki ga je izdelal Robert Aitken, je 17.800 sistemov.

Sorodna gesla: Aitken, Robert Grant | Aldebaran | Antares | astrofizika | astrometrična dvozvezdja | bele pritlikavke | eklipsne spremenljivke | Herschel, sir Friedrich Wilhelm | Kapela | komponenta | nova | Pickering, Edward Charles | Struve, Friedrich Georg Wilhelm | Vogel, Hermann Carl | Wolf-Rayetove zvezde | zvezde | zvezdna karta | zvezdni katalogi


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek