• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Norveška (uradno ime Kongeriket Norge, Kraljevina Norveška), država v s. Evropi, obsega z. del Skandinavskega polotoka; skrbi tudi za mednarodne odnose otoka Jan Mayen, ki je politični del države, in Svalbarda (Spitsbergi, Medvedji otok), ki je Norveški podrejen od 1920, kot tudi Bouvetovega otoka in Otoka Petra I. v Antarktičnem oceanu, ki pa ne veljata za sestavni del države. Norveška si lasti tudi Deželo kraljice Maud na Antarktiki.

časovni pas srednjeevropski čas, poletni čas
površina 323.878 km2 (307.988 km2 kopnega), SV–JV 1750 km, V–Z 430 km
prebivalstvo 4,5 mln., 14 preb./km2, letna rast 0,5 %, življenjska doba 79 let
glavno mesto Oslo, 509.000 preb., na jugovzhodu države, na koncu Oslofjordna
upravna razdelitev 19 provinc (fylker) s svojimi parlamenti in predsedniki vlade
članstvo v organizacijah OZN (od 1945), Svet Evrope, OECD, EFTA, Nordijski svet, OVSE, NATO
uradni jezik norveški
denarna enota krona (oznaka NOK)


Naravne razmere
Država v ožjem pomenu se razteza od preliva Skagerrak na J do Arktičnega oceana visoko na S. Tretjina njene površine je onstran s. tečajnika. Kopensko mejo ima s Švedsko na V ter Finsko in Rusijo na SV. Zahodna obala je zaradi preoblikovanja v ledeni dobi izjemno razčlenjena (dolga je kar 21.300 km), s številnimi, do 200 km v kopno segajočimi fjordi, v katerih so zaradi ugodnih možnosti številna pristanišča. V bližini kopnega v Norveškem morju je več tisoč majhnih kamnitih otokov ter večjih in manjših otoških skupin. Največji med njimi so Lofoti in Vesterålen. Za ozkimi obrežnimi ravnicami, na katerih so ugodne možnosti za poselitev, se strmo dviga Skandinavsko gorovje. Najvišja vrhova sta Galdhøpiggen (2469 m) in Glittertind (skupaj s kapo iz firna 2472 m) v njegovem jz. delu. Pobočja Skandinavskega gorovja se proti V spuščajo precej bolj položno. V ledeni dobi zelo preoblikovana norveška pokrajina ima značilne zaobljene griče, ravne kotanje, številna jezera ter obsežne visoke planote (fjele), je brez gozda, značilni so veliki ledeniki; Jostedalsbreen na J Norveške je največji planotasti ledenik v Evropi. Kljub visoki geografski širini je podnebje dokaj milo, to pa je posledica toplega norveškega toka, ki je del sistema zalivskega toka. Zaradi njegovih učinkov ne zamrznejo niti pristanišča visoko na S države. Poletja so razmeroma hladna (povprečna julijska temperatura 10–17 °C), zime pa niso preveč mrzle (povprečna januarska temperatura od –5 °C do +1 °C). Značilna je celoletna dobra namočenost (do 1900 mm padavin na leto). Proti V so podnebne značilnosti čedalje bolj celinske. Onstran s. tečajnika so od sredine maja do konca julija območja s polnočnim soncem. Rastje je razporejeno po pasovih: j. del še sodi k območju srednjeevropskega listnatega gozda, daleč na S pa rastejo iglasti in brezovi gozdovi, onstran katerih so na S in nad zgornjo gozdno mejo na visokih planotah območja tundrskega rastja z redkim grmičevjem, mahovi in lišaji. Površin, poraslih z gozdom, je le nekaj več kot petina ozemlja; na J je drevesna meja na višini ok. 1000 m, na S pa 450 m. Da bi zavarovali naravno okolje, so oblikovali 16 narodnih parkov.

Prebivalstvo
Velika večina prebivalcev je Norvežanov. Severna Skandinavija je tudi domovina Laponcev (na Norveškem ok. 20.000). Sami sebe imenujejo Sami, govorijo pa tudi svoj jezik. Tam živi tudi ok. 10.000 naturaliziranih Fincev. Tujcev je ok. 2,5 % celotnega prebivalstva. Večina ljudi živi na ozkem pasu ob morju in v nekaterih večjih dolinah na J in JV države. Najgostejša poselitev je na območju glavnega mesta Oslo. Predvsem zaradi nahajališč nafte v Severnem morju število prebivalcev hitro narašča tudi na območju mest Stavanger in Bergen na z. obali. Središče srednje Norveške je Trondheim, s. pa mesto Tromsø. Ok. 90 % prebivalcev je pripadnikov evangeličansko-luteranske državne Cerkve. Splošna šolska obveznost velja za otroke od 7. do 16. leta starosti. Univerze so v Oslu (ustanovljena 1811), Trondheimu, Bergnu in Tromsøju.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1814 (od takrat večkrat dopolnjena) je Norveška parlamentarna monarhija. Vodja države je sicer kralj, vendar ima le reprezentativno vlogo. Formalno odloča o stvareh, pomembnih za državo, te pa so v praksi domena vlade – državnega sveta – pod vodstvom predsednika vlade. Vlada je za svoje delo odgovorna parlamentu (storting); sestavljata ga lagting s četrtino in odelsting s tremi četrtinami poslancev. Skupaj 165 članov parlamenta je voljenih za štiri leta. Nad spoštovanjem človekovih pravic, zajamčenih v ustavi, bedi varuh človekovih pravic (ombudsman), ki ga imenuje parlament. Sodna oblast je organizirana tristopenjsko. Na njenem čelu je vrhovni sodnik. Velja splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Naravno bogastvo države temelji na lesu, ribogojstvu, nafti in vodni energiji. Kmetijstvo in gozdarstvo, lov in ribolov prispevajo le še 3 % BDP. Samo še 2,6 % površin izrabljajo za kmetijstvo. Pridelujejo predvsem krompir, ječmen in oves. 26 % površine pokriva gozd. Največ posekanega lesa uporabi papirna industrija.
Norveška je ena največjih ribolovnih držav na svetu. Vendar pa je v zadnjem času ribogojstvo po prihodku preseglo morski ribolov. Osrednjo vlogo v gospodarskem razvoju imajo bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina v norveškem delu celinskega šelfa v Severnem morju (Ekofisk idr. polja).
Električno energijo pridobivajo predvsem z izrabo izdatnih virov vodne energije. Na ceneno vodno energijo se opirajo tudi industrija celuloze in papirja ter industrija aluminija in elektrokemijska industrija. V kovinskopredelovalni, strojni industriji in industriji motornih vozil je zaposlenih ok. 100.000 ljudi, pomembna pa je tudi živilska industrija. Ladjedelništvo se je v veliki meri preusmerilo v proizvodnjo izdelkov za naftno gospodarstvo (npr. vrtalne ploščadi).
Železniške proge se večinoma začenjajo v Oslu (4000 km prog, 60 % elektrificiranih); načrtujejo novo železniško progo proti Göteborgu za boljšo povezanost z evropskimi središči; 50 km jv. od Osla novo letališče. Fjordi na Z dežele so povezani s številnimi trajekti. Zgradili so tudi veliko novih mostov za pospešitev cestnega prometa. Norveška trgovska mornarica je druga največja v Evropi (za grško).
Izjemno privlačno naravno okolje daje veliko možnosti za razvoj turizma, zlasti poleti.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 174,8 mlr. USD, 38.730 USD na prebivalca
delež po panogah (2000) kmetijstvo 2 %, industrija 31 %, storitvene dejavnosti 67 %
uvoz (2001, ocena) 33,5 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 58 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 0 USD


Zgodovina
Kralj Harald I. Hårfagr (ok. 865–933) je konec 9. st. podredil tekmece iz majhnih kraljevin in združil državo. Zaradi delitev zapuščin je ta znova razpadla. Danski kralj Harald Blåtand je 970 zavladal nad Norveško in v. del (Viken) priključil Danski. 986–994 ji je vladal švedski kralj Olaf I. Tryggvesson; pod njegovim naslednikom Haraldom Lepolasim se je Norveška vnovič združila. Ok. 1000 je kralj Olaf II. končal pokristjanjevanje. V 12. st. so v državi divjale vojne. 1261 je bila Norveški priključena Grenlandija (naseljena 984), 1262/64 pa Islandija (naseljena 874). 1319 je norveška krona pripadla švedskemu kralju Magnusu Erikssonu (1319–1355/63) in ta je obe državi povezal v personalno unijo. Njegova snaha Margareta je 1389 trdneje povezala Norveško, Dansko in Švedsko, zveza pa je bila potrjena z dalj časa trajajočo Kalmarsko unijo. Po osamosvojitvi Švedske pod kraljem Vaso (1523) je bila Norveška vse bolj pod danskim vplivom. Z reformacijo (1537) je zaživel tudi danski knjižni jezik. 1813/14 je švedski kronski princ Bernadotte (Karel XIV. Ivan) prisilil Dance k umiku iz Norveške (razen iz Grenlandije in Islandije) in zasedla jo je Švedska. 17.5.1814 je Švedska priznala norveško ustavo. 1821 je bilo odpravljeno plemstvo. Po referendumu je parlament 1905 sklenil pretrgati personalno unijo s Švedsko, za norveškega kralja pa je bil kot Håkon VII. izvoljen danski princ Karel. Med prvo svetovno vojno je Norveška kljub formalni nevtralnosti podprla zaveznike, zato je 1919 po odločitvi Društva narodov pridobila Spitsberge in tamkajšnje (do takrat ruske) rudnike črnega premoga. Aprila 1940 so Norveško napadle nemške čete in pri Narviku porazile norveške ter angleško-francoske sile. Kralj Håkon VII. in norveška vlada sta se zatekla v London. Oblast je prevzela marionetna vlada pod vodstvom V. Quislinga in ta je 1.2.1942 ustanovil »narodno vlado«. 31.5.1945 se je iz izgnanstva vrnila zakonita vlada. 1949 je Norveška pristopila k zvezi NATO. 1960 se je pridružila zvezi EFTA; vstop v EGS je bil 1972 na referendumu zavrnjen. Od 1986 je vodila manjšinsko vlado socialdemokratinja G. H. Brundtland. Novembra 1990 je po vmesnem krajšem obdobju vladanja manjšinske koalicije meščanskih strank vnovič zasedla položaj ministrske predsednice, a oktobra 1996 odstopila. Zamenjal jo je Thorbjørn Jagland (predsednik socialdemokratske Delavske stranke). Po parlamentarnih volitvah septembra 1997 je Delavska stranka ostala najmočnejša v državi, ker pa je zbrala manj glasov kot na volitvah 1993, se je odpovedala oblasti; premier Jagland je odstopil, novo vlado pa so sestavili krščanski demokrati, sredinci in liberalci. Vodil jo je K. M. Bondevik, ki je odstopil marca 2000, ko je bila vlada preglasovana. Novo vlado je sestavil vodja Delavske stranke Jens Stoltenberg. Po volitvah 2001 je vlado (koalicija krščanskih demokratov, konservativcev in liberalnih demokratov) spet sestavil Bondevik.– Kralja Olafa V. (umrl 1991) je nasledil Harald V.
Novembra 1994 je Norveška s plebiscitom že drugič zavrnila vključitev v EU.

Umetnost: norveška glasba, norveška književnost, skandinavska umetnost.

Sorodna gesla: Bondevik, Kjell Magne | Bouvetov otok | Brundtlandt, Gro Harlem | Dežela kraljice Maud | Ekofisk | Galdhøpiggen | Glittertind | Håkon VII. | Harald Blåtand | Harald I. Hårfagr | Harald V. | Jan Mayen | Kalmarska unija | Karel XIV. Ivan | Laponci | Margareta | Medvedji otok | N | nordijske države | norveška glasba | norveška književnost | norveški jezik | Olaf I. Tryggvesson | Olaf V. | Oslo | Otok Petra I. | Quisling, Vidkun | skandinavska umetnost | Spitsbergi | storting | Vasa


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek