inzularne pisave [latinsko], litterae tunsae, scriptura scottica, pisave, ki so se v 7. st. razvile iz unciale in polunciale pod vplivom misijonarjenja na Irskem in v Angliji; inzularne pisave poznajo majuskulne (poluncialne) in minuskulne različice ter se nekoliko razlikujejo po regijah (t. i. irska, anglosaška in keltska pisava); majuskulna inzularna pisava, ki je zaradi zaobljenosti in posebnosti zlahka prepoznavna, se je uporabljala za svečane zapise (evangeliarje, psalterje) in bila zelo razkošna, z bogatimi inicialkami. Inzularna minuskula se je razvila iz inzularne polunciale in je bolj okrajšana in ostra. Inzularne pisave so prišle v 8. st. z irskimi misijonarji na celino, kjer jih je po 828 spodrinila karolinška minuskula; na Britanskem otočju se je obdržala do 12. st. in na Irskem celo vplivala na današnjo pisavo in tisk.
Dostopnost