1. interdikt [latinsko, ‘prepoved’], v rimskem pravu začasen ukaz ali prepoved pretorja zaradi varovanja javnega reda in miru.
Sorodna gesla: pretor2. interdikt, v katoliškem cerkvenem pravu kazen, ki osebam ali skupnostim, ne da bi te zato prenehale pripadati cerkveni skupnosti, odreka cerkvena opravila; interdikt so uporabljali v srednjem veku v bojih med državo in Cerkvijo; pozneje brez pomena.
Dostopnost