fiala [grško],
1. splošno: daritvena ali pivska skodela brez podstavka in ročajev, v sredini ima skoraj vedno izboklino, v katero je mogoče seči od spodaj in tako držati fialo (omfalós = skodela s popkom).

Sorodna gesla: libacija | riton
2. arhitektura: stolpičast okrasni člen gotske arhitekture na opornikih in okrasnih čelih in baldahinih; deblo je okrašeno s krogovičjem, kapa s plezalkami (grbavkami), vrh s križno rožo.

Sorodna gesla: križna roža | plezalke


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek