tubit (nemško Dasein), danost, obstoj stvari, živih bitij in sveta kot celote; kategorija eksistence; večinoma je postavljena nasproti bistvu: kot realnost (I. Kant) nebiti in kot akt goli možnosti. V Heideggerjevi fundamentalni ontologiji dobi tubit kategorialni pomen nasproti goli »pričujočnosti« naravnih stvari in »priročnosti« (načinu, kako nam koristijo stvari vsakdanjega življenja); človek je tubit, ki ji gre v njeni biti zanjo sámo, npr. v eksistencialu skrbi. – Posebna smer v psihiatriji in psihoterapiji je analiza tubiti (utemeljil predvsem L. Binswanger); pod vplivom filozofije E. Husserla in M. Heideggerja. Nevroze in psihoze obravnava kot neuspele oblike tubiti; cilj terapije je, da se jih bolnik zave in se z njimi sooči.
Dostopnost