turbina [francosko], energetski stroj, v katerem se energija pretočnega medija (voda, para, plin) pretvarja v mehansko energijo; predhodnika turbine sta vetrno in vodno kolo. Skoraj vse turbine delujejo kot gnani propelerji z lopaticami, ki stojijo poševno na smer toka. Kot med tetivo lopatice in smerjo toka se imenuje nastavni oz. vpadni kot. Tok na lopatice pritiska s silo curka ali z dinamičnim vzgonom in povzroča navor na gredi gonilnika.
Najpomembnejše vrste Vodne turbine: njihov osnovni princip je najbolje viden pri Kaplanovi turbini, ki je primerna za majhne padce in velike pretočne količine. Rotor (tekač) z večinoma nastavljivimi lopaticami je v pretočnem kanalu, kamor vstopa voda skozi vstopni obroč z vodilnimi lopaticami (vodilnik). V notranjosti turbine se vodni tok pospešuje, statični tlak se pretvarja v dinamičnega (nadtlačna turbina). Z nastavitvijo kota lopatic je mogoče prilagoditi turbino pretočnim razmeram tako, da je dosegljiv izkoristek do 90 %. Premer tekača je do 8 m, moč posamezne turbine do pribl. 120 MW pri padcih do 80 m. Za srednje padce do 600 m se uporablja Francisova turbina, pri kateri je os rotorja navpična. Voda priteka po spiralnem ohišju radialno z vseh strani proti tekaču in odteka navpično navzdol; moč posamezne turbine do 600 MW. Vodnemu kolesu je najbližji princip Peltonove turbine s prostim curkom za padce do pribl. 2000 m, torej za visokotlačno vodo do pribl. 200 bar; voda priteka na turbino v razmeroma majhnih količinah iz ene ali več šob v ostro usmerjenem curku, ki tangencialno zadeva na tekaču nameščene lopatice. Statični tlak vode se v šobi v celoti pretvori v dinamično energijo (istotlačna turbina). Če obodna hitrost lopatic ustreza polovici hitrosti curka, odda voda vso svojo gibalno energijo in odteka navpično navzdol; moč posamezne turbine je lahko večja od 250 MW. Plinske turbine: pri turbinah za plinaste medije je rotor na gosto opremljen z dolgimi, ozkimi lopaticami. Pred njim je fiksen stator; lopatice statorja vodijo medij pod ugodnim kotom na lopatice rotorja. Ker ob prehodu iz enega statorja skozi en rotor ni možna popolna pretvorba energije, namestijo večinoma več garnitur na eni gredi. Njihov premer narašča v skladu s padajočim tlakom medija tako, da deluje na vsak rotor enak navor (vrtilni moment). Parne turbine: so najpomembnejši in najzmogljivejši toplotni energijski stroji nasploh. Akcijske turbine so enakotlačne turbine, pri katerih pade tlak ob dvigu hitrosti samo v vodilniku. Reakcijske turbine (Parsonove turbine) delujejo kot nadtlačne turbine; padanje tlaka poteka tudi v tekaču, pri tem pa nastane dodatna reakcija zaradi naraščanja hitrosti. Posebna oblika so Curtisove turbine z enakotlačnimi in nadtlačnimi stopnjami ter Ljungströmove turbine z dvema tekačema, ki se vrtita v nasprotnih smereh; pri tem je prvi tekač hkrati vodilnik druge turbine.
Najpomembnejša področja uporabe Rotorji turbine za pridobivanje električne energije v termoelektrarnah so večinoma nameščeni na skupni gredi z rotorjem generatorja, število vrtljajev na minuto je pri manjših strojih 3000 za moči do pribl. 150 MW. Največje, v jedrskih elektrarnah vgrajene turbine, dosegajo moči do 1300 MW pri 1500 vrtljajih na minuto. Kot pogonski stroji, posebej za ladje, so turbine spojene z ladijskim vijakom (ki se zavrti 80- do 120-krat v minuti) prek gonilnika. Plinske turbine delujejo načeloma enako; poganjajo jih visokotlačni plini pogonskih goriv, ki zgorevajo v zgorevalni komori; v komoro potiska zrak za zgorevanje (pod tlakom, višjim od tlaka zgorevanja) večstopenjski kompresor; poganja ga turbina (primer: reakcijski motor). Plini ekspandirajo do največje možne stopnje, preostala toplota plinov pa se večinoma uporabi za predgretje zgorevalnega zraka; posamična moč plinske turbine je do 290 MW. Uporabljajo se npr. v elektrarnah za pokrivanje konične porabe (polna moč v nekaj minutah po zagonu). Plinske turbine za zaprti krožni proces so načeloma turbine na vroči zrak. Delovno sredstvo pridobi tlak v kompresorju in se ogreje v toplotnem izmenjevalniku, v turbinah pa zopet ekspandira in se ohladi; posamične moči do 15 MW.
Druge turbine Med turbine sodijo tudi pretočni energijski stroji za izkoriščanje energije izpušnih plinov, npr. iz plavžev (turbina na plavžni plin) ali motorjev na notranje zgorevanje (turbopolnilnik). Turbina na stisnjen zrak poganja stisnjen (komprimiran) zrak, npr. miniaturne turbine v zobozdravniških svedrih.
Dostopnost