radioindikatorji (angleško tracer), radioaktivni izotopi kemijskih elementov z ustreznim razpolovnim časom; uporabljajo jih za sledenje toka snovi in dokazovanje njene prisotnosti na opazovanih mestih (radioaktivnost). Primešajo jih snovem s stabilnimi, neradioaktivnimi jedri in jih vnesejo v opazovano telo. Atomi radioaktivnih snovi se kemijsko popolnoma enako vežejo kakor atomi normalne snovi, zato se v telesu enako razporedijo. Pri razpadanju oddajajo značilno sevanje, ki ga lahko opazujejo s števci. V rabi na različnih področjih znanosti, v tehniki, medicini idr. Z njimi lahko pojasnijo kemične strukture, sledijo izmenjavi snovi v organizmih in nadzirajo tehnične procese.

Sorodna gesla: C 14 | Hevesy, Georg Karl von | indikator | izotopi | markirane spojine | radioaktivni nuklidi | radioaktivnost | radionuklidi | števec | tritij


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek