konzerviranje, postopek, s katerim snovi ali predmete pripravijo za trajno shranjevanje ali jih napravijo obstojne. Metode konzerviranja so razl. za razl. snovi, npr. za živila, za tehnične snovi (les usnje ipd.), za anatomske in muzejske preparate ipd. – Konzerviranje živil temelji na preprečevanju delovanja bakterij, glivic in drugih mikroorganizmov v hrani, kar dosežejo na več načinov: 1. uničenje s segrevanjem (sterilizacija) in zapiranje v zaprto, za zrak neprepustno posodo (kozarci, pločevinke); 2. dodajanje snovi, ki so za mikroorganizme neuporabne ali škodljive, npr. sladkorja (marmelada), soli (ribe), kisa (kumarice), alkohola, sorbinske kisline; 3. odvzemanje vode s sušenjem ali prekajevanjem; 4. obdajanje živila s prevleko, neprepustno za zrak; npr. maščobe, vosek (sir), vodno steklo idr.; 5. shranjevanje pri nizkih temperaturah; za krajši čas pri temperaturah, nižjih od 0 °C, za daljši pri temperaturah, nižjih od –18 °C (zamrzovanje, globoko zamrzovanje); uporablja se predvsem za meso, ribe, perutnino, nekatere vrste zelenjave, pripravljene jedi; 6. kratkotrajno obsevanje z elektromagnetnimi valovanji.
Dostopnost