Peelova bančna listina [píl- ∼], britanski zakon iz 1844, imenovan po R. Peelu, ki je uzakonil: 1. notranja delitev Angleške banke na oddelek za izdajo denarja in oddelek za bančne posle; 2. popolno pokritje izdanega denarja z zlatom in srebrom (s fiksnim kontingentom, t. i. fiduciary issue).