• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Saint Lucia (uradno ime Saint Lucia), majhna srednjeameriška otoška država v Karibskem morju, v Zahodni Indiji, na istoimenskem otoku v Malih Antilih, j. od francoskega otoka Martinik.

časovni pas srednjeevropski čas – 5 ur
površina 539 km2, S–J 44 km, V–Z 21 km
prebivalstvo 152.000, 282 preb./km2, letna rast 1,4 %, življenjska doba 71 let
glavno mesto Castries, 12.400 preb., v zalivu na SZ otoka, ob vznožju hriba Morne Fortune (270 m nad morjem)
upravna razdelitev 11 občin, ki se imenujejo po središču
članstvo v organizacijah OZN (od 1979), Britanska skupnost narodov, OAS, CARICOM
uradni jezik angleški; pogovorni jezik kreolska francoščina
denarna enota vzhodnokaribski dolar (oznaka XCD)


Naravne razmere
Številne fumarole, žvepleni izviri in danes ugasli ognjeniki pričajo o vulkanskem nastanku tega majhnega karibskega otoka. Najvišji vrh hribovite notranjosti je Mount Gimie (950 m). V jz. delu otoka se strmo nad morjem dvigata značilna, skoraj 800 m visoka vulkanska vrhova Gros in Petit Piton. Na razčlenjeni obali so številni zalivi s peščenimi plažami, pred njo so ponekod koralni grebeni. Tropsko podnebje blažijo stalni pasatni vetrovi, povprečna mesečna temperatura 23–27 °C. Na vetrovom izpostavljenih pobočjih pade na leto več kot 3500 mm padavin, na obali ok. 1200 mm. Polovico otoka pokrivajo gozdovi; prvotni tropski deževni gozd se je ohranil samo v višjih legah, sicer sekundarni gozd.

Prebivalstvo
Prebivalci so skoraj v celoti črnci in mulati, potomci afriških sužnjev, ki so jih pripeljali na karibske plantaže; poleg njih sta še majhni belska in aziatska manjšina. Večina prebivalcev je katoliške vere, nekaj jih pripada različnim protestantskim skupnostim. Kljub obveznemu osnovnemu šolanju je tretjina prebivalcev nepismena; v izobraževalnem centru Morne-Fortune je tudi podružnica Zahodnoindijske univerze (Jamajka).

Državna ureditev
Po ustavi iz 1979 je Saint Lucia demokratična parlamentarna država v okviru Britanske skupnosti narodov. Formalni vodja države je britanski vladar, ki ga zastopa domači generalni guverner. Dvodomni parlament je sestavljen iz poslanske zbornice s 17 poslanci, izvoljenimi za pet let, in iz senata z 11 senatorji (devet jih imenuje guverner, dva člana pa sta neodvisna). Večinska stranka izbere predsednika vlade. Pravosodje je urejeno po britanskem zgledu.

Gospodarstvo
Glavna gospodarska panoga otoške države je izvozno usmerjeno kmetijstvo, v katerem je zaposlenih 40 % aktivnega prebivalstva. Obdelovalne površine (predvsem nasadi banan) zavzemajo skoraj tretjino otoka. Pridelujejo še kokosove orehe, kakav, gomoljnice, južno sadje, sadje in zelenjavo. Pomembni sta tudi živinoreja in ribištvo. Poleg majhnih obratov predelovalne industrije za domače tržišče je nastala delovno intenzivna, izvozno usmerjena industrija (tekstilna, kovinska, pohištvena, pivovarne idr.), ki je večinoma v tuji lasti in uživa močno podporo vlade. Pomemben vir dohodkov tega tropskega otoka je turizem. V pristaniščih Castries in Vieux Fort pristajajo ladje na turističnih križarjenjih. Pri Vieux Fortu v j. delu otoka je letališče Hewanorra.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 570 mln. USD, 3750 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 8 %, industrija 20 %, storitvene dejavnosti 72 %
uvoz (2000, ocena) 319,4 mln. USD
izvoz (2000, ocena) 68,3 mln. USD
zadolženost v tujini (2000) 214 mln. USD


Zgodovina
Prve poskuse naselitve Angležev v začetku 17. st. so preprečili domači Karibi. 1660–1814 sta se za otok prepirali Velika Britanija in Francija; poselili so ga pod francoskim ministrom za pomorstvo Charlesom Eugènom Gabrielom de la Croixem Castriesom. 1814 je Saint Lucia pripadla Veliki Britaniji; od 1838 del Zveze Privetrnih otokov, 1958–62 del Zahodnoindijske zveze, od 1962 Zahodnoindijskih pridruženih držav, 1967 notranja avtonomija, 22.2.1979 je postala neodvisna. Od 1997 je predsednik vlade Kenny Anthony, član Laburistične stranke Saint Lucie, ki je zmagala tudi na volitvah 2001.

Sorodna gesla: Castries | Martinik | Privetrni otoki | Zahodnoindijske pridružene države


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek