1. ljudsko gledališče, gledališče kot ljudska igra skupnosti, nastala iz kultnih namenov (čaščenje prednikov, čaranje rodnosti, koledniki); zlasti v alpskih deželah kot burka (pust), nato kot verska igra (misterij) in ljudska viteška drama, danes kot pasijonska igra (gledlišče iz ljudstva).
Sorodna gesla: božične igre | etnologija | jaslične igre | ljudsko slovstvo | lokalna igra | misterij | pust | velikonočna igra2. ljudsko gledališče, gledališče poklicnih igralcev za ljudstvo, večinoma improvizirano in s stalnimi tipi (norec, mimos). Pomembne izročilne značilnosti ljudskega gledališča v Evropi izvirajo iz pariškega Théâtra de la Foire (A. R. Lesage) in starodunajskega ljudskega gledališča (Altwiener Volkstheater; J. A. Stranitzky, E. Schikaneder, F. Raimund, J. N. Nestroy). Etnološko danes pojem obsega ljudsko (folkorno), ljubiteljsko (amatersko) gledališče in gledališče množic. Folklorno gledališče je povezano predvsem s šegami, stalnimi roki in priložnostmi (sprevodi maškar, pustni prizori, obhodniki, kresnice); pretežno v kmečkem okolju. Njegovo prizorišče ni stalno (prizori v hiši, obhodi in prizori na prostem). Značilne gledališke prvine: obhod, zbor, glumaški in plesni prizori, ki so pogosto nemi ali dialogični, improvizirani.
Dostopnost