• Išči po:
Kirgizistan (Kirgizija; Kyrgyzstan, uradno ime Kyrgyz Respublikasy, Republika Kirgistan), srednjeazijska država med Kitajsko, Kazahstanom, Tadžikistanom in Uzbekistanom.

časovni pas srednjeevropski čas + 5 ur
površina 199.900 km2, S–J 400 km, V–Z 1000 km
prebivalstvo 4,9 mln., 24 preb./km2, letna rast 1,7 %, življenjska doba 69 let
glavno mesto Biškek, 630.000 preb., 725–800 m nad morjem, na skrajnem S države
upravna razdelitev 6 območij in okrožje glavnega mesta
članstvo v organizacijah OZN (od 1992), SND, OVSE, OIC
uradni jezik kirgiški in ruski
denarna enota som (oznaka KGS)


Naravne razmere
Kirgizistan je izrazito gorata država, tri četrtine površja je nad 1500 m in skoraj polovica nad 3000 m. Od V proti Z poteka gorska veriga Tjanšana (gorovje Alatau). Najvišji vrh Tjanšana Vrh zmage (7439 m) na skrajnem V je hkrati najvišji vrh Kirgizistan. Nižina je samo na severu države. Tam je tudi glavno mesto Biškek (700 m nad morjem). Fergansko kotlino v z. delu države obdajata Čatkal'skij hrebet na severu in gorovje Alaj na jugu. V nekaterih manjših kotlinah so jezera. Največje med njimi je 702 m globoko toplo jezero Isik Kul, ki je bilo turistično pomembno že v nekdanji ZSSR. Najdaljša reka je Naryn, ki teče od V proti Z države in je glavni pritok Sir Darje.
Podnebje je večinoma celinsko z velikim temperaturnim nihanjem prek leta. Količina padavin je v osrednjem delu države 200–400 mm, v s. in z. predgorjih pa 600–1000 mm. V sušnih nižjih legah prevladuje stepa z redkim drevjem. Posebnost na J države so orehi. Predgorske ravnine imajo polpuščavske značilnosti. Nad 2000 m so travniki in pašniki. Snežna meja je na 3500–4500 m. Nad to višino je sneg večinoma vse leto. Ledeniški jeziki segajo ponekod tudi pod 3000 m. Njihovo taljenje omogoča namakanje in s tem poljedelstvo v sušnih kotlinah in nižinah.

Prebivalstvo
52 % prebivalcev je Kirgizov, potomcev turških in mongolskih plemen. Druga največja skupina so Rusi (21,5 %), ki živijo večinoma v glavnem mestu Biškek. Uzbekov je 12,9 %; živijo pretežno v Ošu v Ferganski kotlini, kjer pogosto prihaja do mednacionalnih napetosti. Druge v Kirgizistanu živeče manjšine so Ukrajinci (2,5 %), Nemci (2,4 %) in Tatari (1,6 %). Zaradi pretežno gorate pokrajine se je prebivalstvo zgostilo na lažje dostopnih območjih: v dolini reke Ču, na obrobju Ferganske kotline, v dolini Naryna, pod Alajem in na v. bregu jezera Isik Kul. V mestih živi 38 % prebivalcev. Poleg islamskih sunitov (predvsem Kirgizi in Uzbeki) živijo v Kirgizistanu še pravoslavni (Rusi), nekaj je tudi budistov. V državi je deset visokih šol in univerza z ok. 60.000 študenti.

Državna ureditev
Kirgizistan je od osamosvojitve 31.8.1991 predsedniška republika. Državo vodi predsednik, ki ga neposredno izvolijo za pet let. 1993 je bila sprejeta nova ustava (večkrat spremenjena, nazadnje februarja 1996). Nekdanji vrhovni sovjet je nadomestil parlament (zogorku keneš) s 105 člani: zakonodajna skupščina s 35 in svet ljudskih predstavnikov s 70 člani. Volitve so vsakih pet let. S prepovedjo ustanavljanja strank na verski podlagi želijo preprečiti bojevitim islamskim fundamentalistom dostop do oblasti. Kirgizistan je po svoji obrambni strukturi integriran v SND. V državi stacionirane vojaške sile so od 1992 podrejene ministrstvu za obrambo, oblikuje se tudi kirgistanska nacionalna garda. Splošna vojaška obveznost traja 18 mesecev.

Gospodarstvo
Že v nekdanji ZSSR je bil Kirgizistan slabo razvita republika. Dohodek na prebivalca je bil znatno nižji od sovjetskega povprečja. Po razpadu ZSSR se je industrijska proizvodnja 1991/92 znižala za 27 %, kmetijska pridelava pa za 24 %. Narodni dohodek je v letih 1991–93 padel za 38 %. Pod uradno mejo revščine danes živi ok. 40 % prebivalcev. Samo ok. 7 % državnega ozemlja je primernega za obdelovanje. Najpomembnejši vir preživljanja je pretežno ekstenzivna pašna živinoreja. Na goratih območjih gojijo ovce, koze in jake. Poljedelstvo je razvito predvsem na obrobju Ferganske kotline in na območju glavnega mesta Biškek. Najpomembnejši pridelki so bombaž, pšenica in sadje. Monokultura bombaž z namakanjem in gnojenjem povzroča velike ekološke probleme.
Rudno bogastvo: srebro, antimon in druge barvne kovine, imajo tudi premog, nafto in zemeljski plin, vendar s tem ne pokrivajo vseh svojih energetskih potreb. Velik del energije proizvajajo hidroelektrarne. Pomembne industrijske panoge: lahka in tekstilna industrija, delno strojna, elektroindustrija in industrija nekovin. Industrijska območja so na S Biškek, na obrobju Ferganske kotline Oš in Prževal'sk blizu jezera Isik Kul.
Od 1992 poteka proces privatizacije zemlje in industrijskih podjetij. Za tuje investicije so zanimivi zlasti elektronika in strojegradnja in turizem. Uvažajo nafto in zemeljski plin, izdelke kemijske industrije in črne metalurgije ter žito (40 % potreb), izvažajo električno energijo (iz hidroelektrarn), barvne kovine in izdelke lahke in živilske industrije. Velika ovira za razvoj je pomanjkljiva prometna infrastruktura. Skoraj ves promet poteka po cestah. Imajo 28.400 km cest (22.400 km jih je asfaltiranih), železniško omrežje pa je dolgo le 370 km, glavna proga povezuje Biškek in Isik Kul.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 1,4 mlr. USD, 290 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 38 %, industrija 27 %, storitvene dejavnosti 35 %
uvoz (2001, ocena) 420 mln. USD
izvoz (2001, ocena) 475 mln. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 1,6 mlr. USD


Zgodovina
Izvor današnjih Kirgizov še ni popolnoma pojasnjen. Po arheoloških najdbah sodeč so njihovi predniki 840 uničili državo Ujgurov, v 12. in 13. st. pa so med mongolsko invazijo zapustili svoje prvotno naselitveno območje ob zgornjem Jeniseju in se naselili na Z Tjanšana, kjer je prišlo do mešanja turških in mongolskih plemen. Tako je nastal kirgiški narod. Do 19. st. so ostali neodvisni kot nomadi brez trdne državne tvorbe. 1876 je bilo njihovo ozemlje priključeno ruski državi. 1916 so se Kirgizi pridružili srednjeazijskemu uporu proti prodiranju Rusov. Upor, ki se je začel 1918, je sovjetska oblast 1921 zadušila. Obstoj kirgiškega naroda so Rusi priznali šele po oktobrski revoluciji 1917; 1918–24 je bil Kirgizistan del Turkstanske ASSR znotraj RSFSR. 14.10.1924 je bilo priznano Karakirgiško (od 1925 Kirgiško) avtonomno območje, 1.2.1926 je bila ustanovljena Kirgiška ASSR znotraj RSFSR in 5.12.1936 Kirgiška SSR. 12.12.1990 je Kirgizistan razglasil suverenost, neodvisen pa je postal 31.8.1991. Za predsednika države je bil na prvih neposrednih volitvah 12.10.1991 izvoljen dotedanji predsednik vrhovnega sovjeta A. Akajev. Po ponesrečenem državnem udaru v Moskvi 1991 je razpustil KP. Zaradi težkih gospodarskih razmer po razpadu vzhodnoevropskega trga in nekdanje ZSSR se je parlament 1992 odločil za prehod s planskega na tržno gospodarstvo pod strogim nadzorom državnih ustanov in bančnega sistema. Aprila 1992 so državni voditelji srednjeazijskih republik SND podpisali pogodbo o sodelovanju na gospodarskem področju in v varnostni politiki. Državljanska vojna v Tadžikistanu je v začetku 1993 pripeljala do oboroženih spopadov ob meji. Na prvih svobodnih predsedniških volitvah decembra 1995 je bil znova izvoljen Akajev. Na referendumu, razpisanem februarja 1996 na Akajevo pobudo, se je večina udeležencev odločila za spremembo ustave oz. za večja pooblastila predsednika države. 1999 in 2000 občasni spopadi z uzbeškimi islamisti. Akajev je zmagal tudi na volitvah čez štiri leta in oktobra 2003 so mu z ustavnim referendumom podelili še več pooblastil. Zato pride do nemirov in protestov opozicije predvsem na jugu.

Sorodna gesla: Akajev, Askar | Biškek | Ču | Ferganska kotlina | Isik Kul | Naryn | Sir Darja | Torguti


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek