pivo, pijača, dobljena z alkoholnim vrenjem iz škrobnatih surovin (žita, zlasti ječmen, pšenica); ker je ne destilirajo (pijače z malo alkohola), se njena alkoholna stopnja po vrenju ne spremeni. Pivo izdelujejo iz (žitnega) slada, hmelja, vode in kvasa v pivovarnah (varjenje piva). Sestava ležaka: voda (90,1 %), ogljikovi hidrati (5,2 %), alkohol (3,6 %), beljakovine (0,5 %), ogljikov dioksid (0,4 %), mineralne snovi (0,2 %). Pivo spodnjega vrenja je vrsta piva, pri katerem se pivske kvasovke po vrenju sesedejo na dno posode. Pri tem postopku traja glavno vrenje pivine pri nižji temperaturi 5–6 °C, največ 10 °C, osem do deset dni, naknadno tiho vrenje in odležavanje šest do osem tednov. Pivo vrste ležak pridobivajo s postopkom spodnjega vrenja. Večina piva, ki ga pridobivamo pri nas, je pripravljena po tem (ali temu zelo podobnem) postopku. Pivo zgornjega vrenja je vrsta piva, pri katerem pivske kvasovke po končnem vrenju splavajo na vrh, na površino mladega piva. Dobimo ga z vrenjem pri 10–25 °C v dveh do treh dneh (npr. belo pivo). Takšna izdelava piva je npr. značilna za Belgijo in Veliko Britanijo. Svetovna proizvodnja piva je več kakor 1 mlr. hl na leto oz. povprečno 25 l piva na vsakega prebivalca. Deset največjih proizvajalcev piva na svetu: ZDA, Kitajska, Nemčija, Brazilija, Japonska, Velika Britanija, Mehika, Španija, Južna Afrika in Nizozemska. Slovenija proizvede ok. 2,100.000 hl piva na leto (29. mesto med 44 evropskimi državami oz. 54. mesto v svetovni proizvodnji med 159 državami); prebivalec Slovenije popije povprečno 92 l piva na leto. V Sloveniji imamo večinoma (več kot 90 %) svetlo normalno pivo (12 % ekstrakta v osnovni sladici), nekaj še temnega posebnega piva (15–16–18 % ekstrakta v osnovni sladici), v novejšem času tudi lahko pivo oz. hmeljne napitke (6 % ekstrakta v osnovni sladici) in tudi brezalkoholno pivo. Za posebne priložnosti zvarijo tudi nekaj močnega piva (19 % in več ekstrakta v osnovni sladici).
Dostopnost