• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Etiopija (Ityop'ya, Demokratična zvezna republika Etiopija, prej tudi Abesinija), država na SV Afrike, v zaledju Rdečega morja in Indijskega oceana.

časovni pas srednjeevropski čas + 2 uri
površina 1,104.300 km2, S–J in V–Z po 1600 km
prebivalstvo 61,7 mln., 56 preb./km2, letna rast 2,9 %, življenjska doba 47 let
glavno mesto Adis Abeba, 2,1 mln. preb., 2420 m nad morjem, v kotlini sredi Etiopskega višavja
upravna razdelitev 8 regij ter območja mest Adis Abeba, Dire Dawa in Hariai
članstvo v organizacijah OZN (od 1945), AU, AKP, IMF
uradni jezik amharski in še 5 domačih jezikov; sporazumevalni jezik tudi angleški
denarna enota bir/dolar (oznaka ETB)


Naravne razmere
Najvišje ležeča med velikimi afriškimi državami; Etiopija je raznovrstna in razgibana gorata dežela z vzpetinami, ki se najvišje, 4620 m, vzpenjajo v vrhu Ras Dašan. Etiopski jarek, s. del Velikega (Vzhodnoafriškega) tektonskega jarka, seka Etiopsko višavje v smeri JZ–SV in se v Danakilu lijakasto odpira proti Rdečemu morju ter Adenskemu zalivu. V tektonskem jarku je vrsta jezer in več še vedno delujočih ognjenikov. Na Z se višavje strmo spušča proti Sudanu, na JV pa je prehod proti Somalskemu obalnemu nižavju prek planotaste pokrajine Ogaden precej bolj postopen. Podnebje in rastlinstvo, s tem pa tudi način preživljanja človeka, so v gorati pokrajini odvisni od višinskega pasu. Najnižji vroči pas, imenovan kola, sega do 1600 m nad morjem. Poraščen je, glede na količino padavin, s tropskimi gozdovi ali savanami. Drugi, zmerno topli pas, imenovan voina dega, sega do 2400 m nad morjem. To je najpomembnejše kmetijsko območje in je najgosteje naseljen. Tretji je zmerno hladni pas, imenovan dega. Sega do 3500 m visoko; tam prevladujejo travniki in pašniki, torej je temelj nomadske živinoreje. Četrti pas leži najvišje, imenuje pa se čoke. Podnebje je prehladno za gospodarsko izkoriščanje. Izdatne padavine so le v goratem svetu. Na JV sta dve deževni dobi, vendar prineseta le malo padavin, ob morski obali pa dežja tako rekoč ni. V državi je več večjih rek. Modri Nil teče iz jezera Tana; Atbara na SZ in Sobat na JZ sta pritoka (Belega) Nila, pridružita se mu v Sudanu. Najpomembnejša vodna toka na JV sta Šabeli in Džuba, ki se v Somaliji iztekata v Indijski ocean, sredi države pa teče Awash, ki se ne izliva v morje in se konča v jezeru Abe na meji z Džibutijem.

Prebivalstvo
Prebivalstvo sestavljajo razl. narodnostne in rasne skupine (Etiopci, etiopski tip), tako da prebivalci govorijo kar ok. 70 razl. jezikov z več kot 200 narečji. Najpomembnejša skupina (v hierarhiji) prebivalcev so kristjani (koptski) Amhari (30 %). Njihov jezik, semitska amharščina, je verjetno že pred našim štetjem prišel iz Arabije. Starejši (prav tako semitski) geški jezik je še danes cerkveni jezik. Skupaj je etiopsko-koptskih prebivalcev več kot polovica vseh prebivalcev; Gali (ali Oromi, skoraj 40 %) ter Somalci in Afari (Danakili) so hamiti, posebej Kušiti, in so večinoma islamske veroizpovedi. Pri kušitskih Sidamih na S so že opazne močne negroidne poteze. Na območju jezera Tana naseljeni Falaši (prav tako iz skupine, ki govori kušitske jezike), ki se imajo za staro judovsko ljudstvo, so se v drugi polovici 80. let 20. st. večinoma izselili v Izrael. Pripadniki tradicionalnih naravnih verstev so predvsem v črnskih skupinah na JZ. Suše in vojne so veliko ljudi prisilile v sosednje države. Z državnimi intervencijami so z območij, ki jih je najbolj prizadela suša, preselili veliko ljudi, zlasti s S na JZ. Kljub načrtnemu opismenjevanju, ki se je začelo 1979, je še vedno ok. 40 % odraslih ljudi nepismenih. Uvedbo splošne šolske obveznosti šele načrtujejo. Univerza je v Adis Abebi.

Državna ureditev
Po zrušenju vojaškega režima maja 1991 so razveljavili ustavo iz 1987, ki je Etiopijo opredelila kot demokratično ljudsko republiko. Vodja države je bil do svobodnih volitev predsednik posebnega odbora, neke vrste prehodnega parlamenta; 87 članov odbora so izvolili predstavniki razl. političnih in etničnih organizacij. Vodilna politična sila v vladi in parlamentu je bila Etiopska ljudska revolucionarna demokratična fronta (EPRDF); z Oromsko osvobodilno fronto (OLF) je do sredine 1992 sestavljala vladno koalicijo; ta je razpadla, potem ko je OLF stranki EPRDF očitala hude kršitve na prvih demokratičnih pokrajinskih volitvah. Od 1994 je Etiopija zvezna republika. Maja 1995 je začela veljati nova ustava. Vodja države ima samo še reprezentativno vlogo; parlament ima 548 članov, izvoljeni so za pet let. Maja 1995 so v Etiopiji izvedli prve večstrankarske demokratične volitve. Zmagala je EPRDF.

Gospodarstvo
Etiopija je ena najrevnejših držav na svetu. Od kmetijstva še vedno živi ok. 80 % ljudi. Prevladujejo majhne kmetije, ki se preživljajo s svojimi pridelki; pridelujejo žita, stročnice in jam. Pomembne so tudi banane. Za prodajo na trgu je namenjen le neznaten del kmetijskih pridelkov. Nomadska živinoreja je ekstenzivna. Najpomembnejši tržni pridelek je kava (več kot 60 % vrednosti celotnega izvoza), za izvoz pa so namenjeni tudi kože, krzno, meso in olje. Najpomembnejši vzroki za slabo produktivnost v kmetijstvu so (poleg pogostih suš) tradicionalno slabo učinkovite delovne metode, pomanjkljiva mehanizacija in premalo možnosti za uskladiščenja pridelkov. Rudno bogastvo v državi le malo izkoriščajo. Pridobivajo nekaj zlata, platine, nikljeve rude, pepelike in soli. Najpomembnejši vir energije je voda. V okviru doslej slabo razvite industrije so osrednje, živilska, tekstilna in usnjarska industrija, namenjene za zadovoljevanje potreb domačega tržišča, večji obrat je le jeklarna v Akakiju pri Adis Abebi, najpomembnejšem industrijskem središču v državi. Železnica vodi iz Adis Abebe do Džibutija (880 km) ob Adenskem zalivu. Le okoli četrtina celotnega cestnega omrežja je prevozna vse leto. Za razmeroma gosto omrežje letalskih prog, ki vodijo na 40 letališč, skrbi domači letalski prevoznik (EAL). Mednarodno letališče je v Adis Abebi.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 6,2 mlr. USD, 100 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 52 %, industrija 11 %, storitvene dejavnosti 37 %
uvoz (2001, ocena) 1,54 mlr. USD
izvoz (2000, ocena) 442 mln. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 5,3 mlr. USD


Zgodovina
V antiki je bila Etiopija sopomenka za črno Afriko. Prva dokazana etiopska država ni ležala znotraj današnjih meja, temveč v pokrajini Nubija. Zgodovina Etiopije v ožjem pomenu se je začela v 1. st. s semitskim zavojevanjem države Aksum, nastale iz j. Arabije. V 4. st. se je iz Sirije in Egipta razširilo pokristjanjevanje. Že takrat je koptska veroizpoved postala državna religija. V 7. st. je s prodirajočim islamom Etiopija postala izolirana od preostalega krščanskega sveta. Prava država se je razvila ok. 1200. Glavno mesto je postal Gonder. Vladali so ji negus negesti (‘kralj kraljev’) in provincialni knezi (ras). Centralistična ureditev je začela slabeti v 18. st., saj so kneževine postajale vse bolj neodvisne. 1853 si je gonderski ras podredil druge kneževine in se okronal za cesarja Teodorosa II. Pet let pozneje je umrl v boju z Britanci. Njegov naslednik Janez IV. (tigrejski ras) je bil uspešen v bojih z Egiptom in Italijo, a je 1889 padel v boju z Mahdijem (mahdi). Šele Menelik II. (šoejski ras, 1889–1913) je po zmagi nad Italijo pri Adui dosegel popolno neodvisnost države. Prenovljeno cesarstvo (od takrat je prestolnica Adis Abeba) je približal Evropi. Temelika II. je nasledil njegov vnuk Lidž Ijasu (1913–1917), po njegovem padcu pa je kot cesarica zavladala Zauditu, hči Menelika II. Vlado je vodil njen nečak Tafari Makonen, ki se je po njeni smrti okronal za cesarja (Haile Selassie I). 1935/36 je državo zasedla Italija in jo skupaj z Eritrejo in Italijansko Somalijo združila v Italijansko Vzhodno Afriko. 1942 so Etiopijo osvobodili Britanci in odtlej je neodvisna. V drugi svetovni vojni se je bojevala na strani zaveznikov. 1945 je bila med ustanovnimi članicami OZN. 1962 je Eritreja postala provinca. Septembra 1974 je oblast prevzela vojska. Cesarja Haileja Selassieja je vrgla z oblasti, parlament pa razpustila. 1975 je bila odpravljena monarhija. Od 1983 so deželo prizadevale ponavljajoče se suše. 1988 se je končala vojna med Etiopijo in Somalijo za pokrajino Ogaden. Pod pritiskom uporniških gibanj v Eritreji in Tigreju je propadel vladajoči režim Etiopske delavske stranke pod vodstvom Haileja Mariama Mengistuja. Predsednik začasne vlade je postal vodja Etiopske ljudske revolucionarne demokratične fronte (EPRDF) M. Zenawi. Vodil je tudi komisijo za pripravo nove ustave in splošnih volitev. Vodilno vlogo v vladi je prevzela EDRPF. Osrednja naloga vlade je bila uvesti demokracijo v narodnostno raznoliki, z etničnimi in političnimi konflikti prežeti državi. Prebivalci Eritreje, države, ki je bila v resnici suverena že od 1991, so se na referendumu 1993 odločili za odcepitev od Etiopije in neodvisnost. Etiopska vlada je novo državo nemudoma priznala. Maja 1995 so v Etiopiji izvedli prve večstrankarske demokratične volitve. Zmagala je EPRDF; opozicija je volitve bojkotirala. 1998–2000 vojna z Eritrejo zaradi poteka meje, dokončna določitev mejne črte od februarja 2004 (posredovanje OZN).

Umetnost: etiopska umetnost.

Sorodna gesla: Adis Abeba | Adua | Aksum | Amhari | Bližnji vzhod | Danakil | Darasi | Etiopci | etiopska umetnost | etiopski tip | Gonder | Gudjijci | Guragi | Haile Selassie | hamiti | Italijanska Vzhodna Afrika | Konsi | Kušiti | mahdi | Menelik II. | Nubija | Ogaden | Somalija | Somalija | Tana | voina dega | Zenawi, Meles


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek