Gregorčič, Simon, slovenski pesnik, *15.10.1844 Vrsno, †24.11.1906 Gorica; študiral bogoslovje v goriškem semenišču. Kaplan v Kobaridu, Rihenberku in vikar na Gradišču pri Prvačini, bil občutljiva, v poklicu razdvojena osebnost s politično naprednimi nazori. Rodoljubna domovinska, osebnoizpovedna lirika z motivi ljubezenske odpovedi, nesrečno izbranega poklica, hrepenenja po sreči, refleksivne pesmi o samoti in ujetosti, podobe skladnosti z idilično naravo in lirske pripovedi s folklorno in svetopisemsko snovjo. V blagoglasnih verzih oblikoval alegorične in individualizirane simbole iz narave. Z objavami sodeloval v Slovenskem glasniku, Stritarjevem Zvonu, Ljubljanskem zvonu, Zori idr., najboljše zbral v knjigah Poezije I (1882) in Poezije II (1888). V Poezijah III (1902) in Poezijah IV (1904) stopnjeval pesimizem, domovinske in bivanjske teme zamenjal z didaktičnim razmišljanjem in prigodništvom ter religiozno obarval izpoved. Mnoge uglasbene pesmi so ponarodele, rodoljubne so v času fašizma krepile narodno zavest Primorcev.
Dostopnost