ženska, položaj ženske, njen ugled in lastnosti, ki so ji pripisane, so odvisne od kulture. Delitev dela po spolu pa je znana v vseh družbah. Ženska se praviloma ukvarja z vzgojo in varovanjem otrok, gospodinjstvom, pa tudi s pridobivanjem ekonomskih dobrin. V preprostih poljedelskih kulturah (motično poljedelstvo) nosi ženska glavno breme poljskega dela in opravlja tudi ročna dela (tkanje, lončarjenje ipd.). Zaradi položaja ženske v takšnih kulturah matriarhalne družbene oblike. V višje razvitih poljedelskih kulturah (orno poljedelstvo), pri nomadskih in vojaških ljudstvih je položaj ženske manj pomemben. – V stari Grčiji je bila ženska omejena na dom, brez političnega in duhovnega vpliva (izjema: hetere). V starem Rimu je bila ženska pod patriarhalno oblastjo, prav tako pri Germanih. Tudi v krščanstvu in srednjem veku je ženska ostala pod oblastjo moškega. Ugled si je pridobila s srednjeveškim ljubezenskim pesništvom, pa tudi z vplivnimi ženskimi samostani. V 17. in 18. st. sta ji izobrazba in kultura postali dostopnejši, vsaj v višjih družbenih slojih. Z razsvetljenstvom se je začelo prizadevanje za izboljšanje pravnega, političnega in ekonomskega položaja ženske; v 19. st. ga je prevzel in nadaljeval socializem. Ženska gibanja so poskušala doseči enakopravnost žensk z moškimi. Poseben vpliv je dobilo (angleško) žensko gibanje za volilno pravico (sufražetke). Ženska je postala pravno in politično skoraj povsem enakopravna moškim v industrijskih družbah, in sicer zlasti zaradi vse večjega pomena v gospodarstvu (delo v industriji in uradniških poklicih); v resnici pa sredi 90. let 20. st. ženska še vedno v podrejenem položaju (tudi nižje plače). Po drugi strani je očitno, da število zaposlenih žensk narašča, da se vse številneje vključujejo v nadaljnje izobraževanje in da prevzemajo tudi vodilna mesta v upravi; v gospodarstvu še vedno prevladujejo moški. Nazori oz. predsodki marsikje onemogočajo pravo enakopravnost in žensko povezujejo z njeno tradicionalno, podrejeno vlogo v družbi. V Sloveniji so ženske formalno enakopravne. Sestavljajo skoraj polovico zaposlenih in več kot polovico diplomantov, vendar pa je v resnici opazna zapostavljenost: povprečna plača ženske je še za ok. 10 % manjša od plače moškega, izrazito neenakopravno so ženske zastopane na vodilnih mestih v politiki in gospodarstvu, s tem v zvezi je tudi feminizacija celotnih poklicnih področij (vzgoja, socialno skrbstvo, novinarstvo ipd.).
Dostopnost