senca,
1. fizika: območje za osvetljenim telesom, v katerega svetloba ne prodira, v širšem pomenu tudi območje, zaklonjeno pred vetrom, zvokom ali sevanjem. Pri prostorskem širjenju svetlobe ločimo popolno senco, v katero svetloba ne prodira, in polsenco, v katero še prodre del svetlobe. Ostro senco daje točkasto svetilo, pri večjem svetilu pa vedno nastane polsenca. Senca je npr. pomembna pri osvetljevanju delovnih mest ali zaščiti pred sevanji.

Sorodna gesla: insolacija | polsenca | popolna senca | Sončev mrk
2. astronomija: umbra.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek