Hindenburg [híndənburg-], Paul von (Beneckendorff von), nemški generalfeldmaršal in predsednik države, *2.10.1847 Poznań, †2.8.1934 Neudeck; kot častnik sodeloval v vojnah 1866–71, 1903 general, 1911 upokojen; avgusta 1914 imenovan za vrhovnega poveljnika v Vzhodni Prusiji, pri Tannenbergu sta z E. Ludendorffom, načelnikom generalštaba, (26.–30.8.1914) premagala Ruse; novembra 1914 generalfeldmaršal in poveljnik za v. del države, avgusta 1916 vrhovni poveljnik kopenske vojske skupaj s sodelavcem Ludendorffom. Njegove operacije na Z spomladi/poleti 1918 niso bile uspešne. Ker ni bilo možnosti za vojaško zmago, se je odločil za končanje vojne. V Berlinu uspešna revolucija, cesar Viljem II. je odšel v Holandijo. Združene desne stranke so izkoristile priljubljenost Hindenburga kot vojskovodje in ga po smrti F. Eberta določile za kandidata za predsednika države. Izvoljen 1925, ponovno izvoljen 1932 ob podpori sredinskih strank. Takrat sta bila huda nasprotnika E. Thälmann in A. Hitler. Pod pritiskom svojega svetovalca (F. von Papen) 30.1.1933 imenoval Hitlerja za državnega kanclerja. Vzpostavitvi nacionalsocialistične diktature je končno utrl pot s podpisom zakona o posebnih pooblastilih in z odlokom o zaščiti naroda in države.
Dostopnost