sudetski Nemci, nemško govoreči prebivalci na čeških mejnih območjih Češkega rudogorja, Sudetov in Češkega gozda (označitev nastala v začetku 20. st.). Glede na rod se niso počutili enotne; med nemško kolonizacijo Vzhoda čeških mejnih območij so se tam naseljevali priseljenci iz Bavarske, Frankovske, Saške in Šlezije. Ob propadu avstro-ogrske monarhije so se sudetski Nemci odločili (29.10. oz. 13.11.1918) za priključitev (anšlus) k nemško-avstrijski republiki; za priključitev se je potegovala tudi nemško-avstrijska republika sama. Toda po saintgermainski mirovni pogodbi med zavezniki in Avstrijo je območje, naseljeno s sudetskimi Nemci, pripadlo Češkoslovaški. Po münchenskem sporazumu (29.9.1938) so vsa območja z več kot 50 % nemškega prebivalstva (po avstrijskem popisu 1910) pripadla nemškemu rajhu (29.000 km2 s 3,4 mln. preb.). Po drugi svetovni vojni so bili sudetski Nemci večinoma pregnani, le 200.000 jih je ostalo na Češkem.