malomarnost, ena izmed oblik krivde. V kazenskopravnem pomenu ravna malomarno tisti, ki se zaveda, da zaradi njegovega ravnanja lahko nastane prepovedana posledica, pa lahkomiselno misli, da jo bo lahko preprečil ali da ne bo nastala, kakor tudi tisti, ki se ne zaveda, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. Za kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, je storilec odgovoren samo, če zakon to izrecno določa.

Sorodna gesla: dejanski stan | krivda | krivdna odgovornost | ogrožanje | telesna poškodba | zdravniški poseg


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek