diferencial, 1. tehnika:izravnalno gonilo za razdeljevanje vrtilnega momenta s pogonske gredi na dve odgonski gredi, ki imata glede na obremenitev razl. vrtilne hitrosti. Uporablja se v vozilih na motorni pogon (osebni avtomobili, tovornjaki), za uravnavanje hitrosti vrtenja leve in desne pogonske gredi (oz. polgredi). Pri vožnji v ovinku je krožna hitrost notranjega kolesa manjša od hitrosti zunanjega kolesa, saj notranje kolo v istem času opravi krajšo pot. Če bi bili kolesi togo speti, bi spodrsavali – notranje kolo bi gnalo premočno, zunanje pa zaviralo. Diferencial uskladi delovanje obeh pogonskih koles, ki se v krivini vrtita z razl. hitrostjo, vsota njunih vrtilnih momentov pa ostane enaka vrtilnemu momentu pogonske gredi. Pri vozilih na zadnji pogon je diferencial samostojna enota: vanj vodi kardanska gred, ki prinaša vrtilni moment iz motorja in menjalnika, iz njega pa dve gredi, ki sta togo spojeni s kolesoma. Vozila na sprednji pogon imajo diferencial vgrajen v ohišje menjalnika. Nepogonske gredi diferenciala ne potrebujejo, saj se pri njih kolesa vrtijo neodvisno drugo od drugega. Slabost diferenciala se pokaže pri vožnji po spolzkem terenu (led, sneg, blato, globok droben pesek): če eno kolo spodrsava oz. se prosto vrti, drugo kolo ne prenaša nobenega vrtilnega momenta. Avtomobil je v tem primeru skorajda brez pogona. Zato pri vojaških in terenskih vozilih uporabljajo (poleg pogona na štiri kolesa) diferencialno zaporo. Ta prepreči razdeljevanje pogonskega vrtilnega momenta glede na hitrost vrtenja in obe kolesi poganja z enakim momentom. Uporablja se pri počasni vožnji po spolzki podlagi. Zgradba in delovanje: na koncu pogonske gredi je majhen stožčast zobnik (pastorek), ki poganja krožnični zobnik in z njim spojeno ohišje. Vsaka odgonska gred (ki nadalje poganja kolo) se konča s stožčastim zobnikom, ki sega v notranjost ohišja. Ohišje se vrti skupaj s krožničnim zobnikom, odgonski gredi v njem pa sta uležajeni in se vrtita neodvisno od ohišja. V ohišju sta pravokotno na stožčasta zobnika nameščena dva vrtljiva izravnalna zobnika, ki hkrati prijemljeta v oba stožčasta zobnika na gredeh in nanju prenašata moment z ohišja. Med ravno vožnjo sta obe kolesi enako obremenjeni. Obe kolesni gredi se vrtita z enako hitrostjo kot krožnični zobnik in ohišje, izravnalna zobnika pa se ne vrtita. V zavoju je ena gred močneje obremenjena. Izravnalna kolesa se valjajo po stožčastih kolesih na gredeh in vrtijo s hitrostjo, ki je sorazmerna z razliko v hitrosti vrtenja koles. Gred na notranji strani zavoja se vrti z manjšo, gred na zunanji strani pa z večjo hitrostjo od krožničnega zobnika. Če se eno kolo popolnoma zaustavi (blokira), se drugo kolo vrti z dvojno vrtilno hitrostjo. Če se eno kolo popolnoma prosto vrti (spodrsava), se drugo kolo sploh ne vrti.
Dostopnost