zakonska zveza, zveza med moškim in žensko, ki je družbeno priznana; izraža se v skupnih pravicah in obveznostih. Obstoj pravic ni odvisen od volje oseb, ki zakonsko zvezo sklepata. Obstajajo ne glede na njuno voljo v obliki, kakršno določajo vrednostne predstave v družbi (pravo o zakonski zvezi). – Funkcije zakonske zveze so številne: opredeljuje spolna razmerja, ureja nasledstvo (predvsem dedni red), ekonomska vprašanja – delitev dela, vprašanje skupaj pridobljenega premoženja (delno zakonsko urejeno v pravu o zakonski zvezi). Sklenitev zakonske zveze pogosto opredeljuje določitev prebivališča. V industrijski družbi prevladuje monogamija, obstajajo pa še razl. oblike poligamije, npr. poliginija in poliandrija; ta je sicer redka. O sororatu je govor, ko se vdovec poroči s sestro svoje umrle žene, o leviratu pa, ko se vdova poroči z bratom svojega umrlega moža. Starejša sociologija je domnevala, da so se oblike zakonskih zvez razvile pozno. Pri tem je izhajala iz postavke, da spolno občevanje v t. i. prahordi ni bilo urejeno z nikakršnimi pravili. Danes je znano, da promiskuitete v takšnem smislu niso nikoli poznali. V vseh družbah nameravano ali zaželeno združitev moškega in ženske urejajo določena družbena pravila. Ta se izražajo predvsem v sorazmerni trajnosti zakonske zveze in zapletenosti končanja te. V številnih družbah najdemo zapletena pravila o sklenitvi zakonske zveze, sorodstvena razmerja pa določajo, katere osebe oz. iz katerih kategorij jih je mogoče izbrati za zakonskega partnerja. Načelo endogamije določa, da si bodoči zakonec lahko izbere zakonskega partnerja v krogu svoje skupine, eksogamija pa prepoveduje zakonsko zvezo skleniti osebama, ki pripadata (po izvoru ali družbeni pripadnosti) isti skupini. Da pomen zakonske zveze seže prek zakoncev, se kaže v vseh družbah v razširjeni slovesnosti sklenitve zakonske zveze. V evropskem kulturnem krogu je opazna napredujoča individualizacija zakonske zveze. Zaradi industrializacije in urbanizacije se vedno bolj osvobaja skupine, stanu, velike družine, o njej pa vse bolj odločata izključno zakonca kot posameznika, ki se lahko svobodno odločata. Zdaj je zato temeljni pogoj za sklenitev zakonske zveze čustvena privrženost. V pravnem smislu je zakonska zveza z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene. Temeljna pravna vira v Sloveniji: zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in določila v poglavju o temeljnih pravicah in svoboščinah ustave RS. 1. Sklenitev zakonske zveze: pogoj za sklenitev zakonske zveze je, da dve osebi različnega spola izjavita na način, določen z zakonom, svoje soglasje, da želita skleniti zakonsko zvezo. Zakonsko zvezo je mogoče skleniti le pred pristojnim državnim (ne cerkvenim!) organom. Pri tem morajo biti navzoči: oba zakonca oz. vsaj en zakonec in pooblaščenec drugega, pooblaščena oseba občinskega sveta, matičar in dve priči. Sklenjena zakonska zveza se vpiše v matično knjigo. 2. Zakonski zadržki (ovire za veljavnost zakonske zveze): a) ni svobodne privolitve – oseba ne sme biti prisiljena v sklenitev zakonske zveze in ne sme biti v zmoti; b) mladoletnost – oseba, ki sklepa zakonsko zvezo, mora biti starejša od 18 let, ob utemeljenih okoliščinah lahko z dovoljenjem centra za socialno delo zakonsko zvezo sklene tudi mlajša oseba; c) zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki je huje duševno prizadeta ali nerazsodna; č) že obstoječa zakonska zveza – zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki je že poročena (monogamnost zakonske zveze); d) sorodstvo – zakonske zveze ne morejo skleniti sorodniki v ravni vrsti (prednik, potomec) ter v stranski vrsti do četrtega kolena (brat – sestra, stric – nečakinja, bratranec – sestrična; center za socialno delo sicer lahko, če so razlogi utemeljeni, dovoli sklenitev zakonske zveze med bratrancem in sestrično). Zakonska zveza, sklenjena kljub obstoju zakonskih zadržkov, je neveljavna. Na zahtevo upravičenega tožnika se takšna zakonska zveza s sodbo sodišča v zakonskem sporu v civilno pravdnem postopku razveljavi. 3. Pravne posledice zakonske zveze: a) osebnopravne posledice – sprememba osebnega statusa: samski – poročen, priimek, pridobitev poslovne sposobnosti, če zakonsko zvezo sklene mladoletnik; dolžnost zakoncev, da sorazmerno s svojimi zmožnostmi prispevata za preživljanje družine; pravica zakoncev, da svobodno odločata o rojstvu svojih otrok in imata enak položaj v razmerju do njih; pravica vsakega zakonca, da si prosto izbira delo in poklic; sporazumno odločanje o skupnih zadevah; dolžnost preživljanja zakonca, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo oz. brez svoje krivde ni zaposlen; b) premoženjskopravne posledice: premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last; premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom med trajanjem zakonske zveze, postane njuno skupno premoženje (premoženjska razmerja med zakonci). 4. Prenehanje zakonske zveze: zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo zakonca za mrtvega in z razvezo zakonske zveze. Ob prenehanju zakonske zveze je treba skupno premoženje razdeliti. 5. Cerkvena zakonska zveza: pravo katoliške Cerkve (kanonsko pravo) vsebuje celostno ureditev pogojev glede sklenitve, učinkov in prenehanja zakonske zveze. Zakonsko zvezo opredeljuje kot zakrament, ki ga ni mogoče razvezati. V našem pravu velja pravilo civilne sklenitve zakonske zveze. Zakonska zveza, sklenjena le pred cerkvenim organom, zato pravno ne obstaja.
Dostopnost