kisik (latinsko oxygenium), simbol O, dvovalentni kemijski element, vrstno število 8, atomska masa 15,9994; plin brez barve, vonja, in okusa, sestavljajo ga molekule O2; ok. 1,1-krat težji od zraka (gostota 1,42895 g/l pri standardnih pogojih), tališče – 218,4 °C, vrelišče –182,9 °C. V zraku je 23,2 masnega odstotka kisika, v vodi 88,8 in v zemeljski skorji 47,3; tako je najpogostejši element na Zemlji (tako pogost kot vsi drugi elementi skupaj). Najpomembnejša lastnost kisika je njegova sposobnost, da se spaja z večino snovi (zgorevanje, oksidacija), kemični proces, ki je bistvenega pomena za preživetje ljudi in živali (dihanje). Kisik dobijo z utekočinjanjem zraka, čemur sledi frakcionirana destilacija ali elektrolitski razkroj vode; v laboratoriju pri segrevanju kalijevega klorata(VII) in nitrata(V). Kisik je v prometu v modrih jeklenkah, stisnjen pri 150 bar. Mdr. ga uporabljajo v zmesi z vodikom kot pokalni plin (npr. za varjenje), za raketni pogon, za obogatitev zraka s kisikom pri metalurških procesih (plavž) in za umetno dihanje. Odkrila sta ga C. W. Scheele in J. Priestley.
Dostopnost