Mesija [hebrejsko mašiah, ‘maziljenec’, grško christos], splošna, vendar nenatančna označitev za Odrešenika; v Stari zavezi prvotno predvsem vladarski naziv izraelskih kraljev, pozneje, po babilonskem izgnanstvu, označitev za pričakovanega kralja odrešenika, ki naj bi izšel iz Davidovega rodu, Izraelce rešil tujega jarma in po Jahvejevem naročilu ustvaril kraljestvo pravičnosti in miru. – Jezus sam je naslov Mesija odklonil (Mr 8,27–30); šele po velikonočnih dogodkih se je v krščanski skupnosti utrdila vera, da je Bog z obujenjem od mrtvih določil Jezusa za Mesijo in da hoče po njem vzpostaviti svojo vladavino, zato da bi odrešil vse ljudi. – V prenesenem pomenu mesija, izbranec, glasnik.
Dostopnost