Barlaam in Jozafat [bárlam ∼], široko razširjena krščanska različica legende o Budi, ki govori o tem, kako puščavnik Barlaam spreobrne indijskega princa Jozafata. Priljubljena srednjeveška snov; kolikor je doslej znano, se prvič pojavi v nekem grškem romanu (prva polovica 7. st.), ok. 1230 pa jo je v obliki epa uporabil Rudolf von Ems.