permutacija [latinsko], 1. matematika:osnovni pojem v kombinatoriki. Permutacija množice z n elementi je razvrstitev njenih elementov v enega izmed možnih vrstnih redov, število Pn vseh permutacij množice z n elementi je n! (fakulteta), npr. P3 = 3! = 6, saj lahko tri elemente, npr. a, b, c, razvrstimo na šest načinov: poleg osnovnega še: acb, bac, bca, cab in cba.
Sorodna gesla: determinanta | fakulteta | kombinatorika | transpozicija2. glasba:kompozicijska tehnika v polifoni glasbi, pri kateri se kontrapunktične prvine izmenoma pojavljajo v posameznih glasovih ali v izmenjavanju ustvarjajo medsebojne kombinacije; običajna tudi v dvanajsttonski tehniki.
Dostopnost