Štefan, papeži:1. Štefan I. (254–257), *2. st. Rim, †2.8.257 prav tam; svetnik, god: 2.8.2. Štefan II. (752–757), *Rim, †26.4.757 prav tam; ko je ostal brez podpore vzhodnorimskega cesarja Konstantina V., je frankovskega kralja Pipina III. Mlajšega prosil za pomoč proti langobardskemu kralju Ajstulfu, ki je 751 zavzel Raveno, 753 pa celo ogrožal Rim. Na začetku 754 se je napotil v frankovsko državo, kralju podelil naslov patricius Romanorum (patriciji) ter njega, njegovo ženo in sinove še enkrat mazilil v Saint-Denisu. Na državnem zboru v Quierzyju (14.4.754) mu je kralj obljubil t. i. Pipinovo darovnico in mu po dveh uspešnih pohodih proti Ajstulfu (754, 756) izročil ravenski eksarhat in Pentapolis. Skupaj z rimskim vojvodstvom so sestavljali temelj Cerkvene države.
Sorodna gesla: Ajstulf | Cerkvena država | patriciji | Pentapolis | Pipin III. Mlajši3. Štefan IX. (1057/58), pravo ime Friédéric de Lorraine, brat vojvode Gottfrieda II. Lotarinškega, *ok. 1000 Lorena, †29.3.1058 Firence; v Rim prišel z Leonom IX.; kot kancler rimske Cerkve član papeževega odposlanstva, ki je s svojim nastopom v Carigradu povzročilo dokončni razkol med zahodno in vzhodno Cerkvijo (1054); po vrnitvi stopil v samostan Monte Cassino. 1057 opat in kardinal. Ker je bil njegov brat poročen s toskansko grofico Beatrix in najmogočnejši italijanski knez, je bil izvoljen za papeža; nadaljeval je cerkvene reforme, ki jih je začel Leon IX.
Dostopnost