• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Nova Zelandija (uradno ime New Zealand), otoška država v jz. delu Tihega oceana, ok. 2000 km jv. od Avstralije. Nova Zelandija je pristojna tudi za zunanje zadeve prostovoljno pridruženih Cookovih otokov, otoka Niue in čezmorskega ozemlja Tokelau, ki ležijo v osrednji Oceaniji. Lasti si tudi del Antarktike (Ross Dependency).

časovni pas novozelandski čas (srednjeevropski čas + 11 ur), poletni čas
površina 267.534 km2, SV–JZ 1600 km
prebivalstvo 3,8 mln., 14 preb./km2, letna rast 1,0 %, življenjska doba 76 let
glavno mesto Wellington, 163.000 preb., ob Cookovem prelivu, na j. obali Severnega otoka
upravna razdelitev 17 regij in pet mestnih okrožij
članstvo v organizacijah OZN (od 1945, ustanovna članica), Britanska skupnost narodov, OECD, APEC, Načrt iz Kolomba, SPC, SPF
uradni jezik angleški in maorski (od 1987)
denarna enota dolar (oznaka NZD)


Naravne razmere
Jedro Nove Zelandije sta Severni in Južni otok, ki ju loči 25 km širok Cookov preliv. Državi pripadajo še Stewartov otok (na J, 1750 km2) ter več oddaljenih manjših otočij: Kermadecovi otoki (na S), Chathamski otoki, Bounty in Antipodi (na V) ter Aucklandski otoki in Campbell (na J). Oba glavna otoka sta večinoma gorata, le četrtina ozemlja leži pod 200 m nad morjem. V osrednjem delu Severnega otoka je vulkansko višavje (Ruapehu, 2797 m) z aktivnimi ognjeniki, toplimi izviri in gejzirji; od njega se proti SZ odcepijo hribovja, ki prehajajo v nižji, močno razčlenjen Aucklandski polotok. Na Južnem otoku se vzporedno z z. obalo vlečejo v vršnem delu poledenele Južne Alpe, najvišji vrh je Mount Cook (po podoru 1991 visok 3754 m, prej 3764 m). Gorovje se na S in J razcepi v več gorskih hrbtov, med katerimi so na JZ zajedeni slikoviti fjordi, na Z se strmo spušča proti Tasmanovemu morju, na V postopno prehaja v gričevnato in ravno pokrajino (Canterbury Plains).
Nova Zelandija ima zmerno toplo oceansko podnebje, le skrajni S subtropsko podnebje. Letni časi (v nasprotju s s. poloblo): januar in februar sta najtoplejša meseca, julija je najbolj mrzlo. Povprečna poletna temperatura je na Severnem otoku 18 °C, na Južnem otoku 13 °C; zime so mile (redko pod 0 °C). Prevladujoči z. vetrovi prinašajo obilne padavine skozi vse leto, povprečno 600–1500 mm, na z. obali Južnega otoka ponekod celo do 8000 mm. Večji del države je prvotno pokrival gozd ali grmičje; danes prevladujejo travnate površine, gozd pokriva le četrtino površja: na Severnem otoku so (zlasti v višjih legah) zimzeleni lovorjevo-iglasti gozdovi, mestoma tudi palme in drevesaste praproti, na obali Aucklandskega polotoka mangrove; na Južnem otoku so bukovi gozdovi. Za varstvo flore in favne (značilen je ptič kivi, ki ne more leteti) ter ohranitev endemičnih vrst so ustanovili 14 narodnih parkov.

Prebivalstvo
Največ Novozelandcev (ok. 74 %) je po rodu iz Evrope, večinoma iz Velike Britanije. Domače Maore, po rodu iz Polinezije, so Evropejci močno spodrinili in jih je le še 10 % vsega prebivalstva; večje pravice so pridobili šele v 80. letih 20. st. Druge manjšine so Kitajci, Indijci in priseljenci z različnih polinezijskih otokov. Priseljevanje je bilo še v začetku 70. let večje kot izseljevanje, v začetku 80. let pa se je s prestrukturiranjem gospodarsko okrepilo izseljevanje (predvsem v Avstralijo). Znotraj države so migracijski tokovi usmerjeni večinoma proti Severnemu otoku. Samo v Aucklandu živi več kot četrtina vsega prebivalstva. Več kot 80 % Novozelandcev živi v mestih in mestnih naseljih. Po verski pripadnosti prevladujejo različne protestantske skupnosti (anglikanci, prezbiterijanci, metodisti), ok. 15 % je katoličanov. Obvezno šolanje traja od 6. do 15. leta. V državi je šest univerz (v Aucklandu, Hamiltonu, Palmerston Northu, Wellingtonu, Christchurchu in Dunedinu), visoka kmetijska šola.

Državna ureditev
Nova Zelandija je neodvisna demokratična parlamentarna država v okviru Britanske skupnosti narodov. Formalni vodja države je britanski vladar, ki ga zastopa domači generalni guverner. Zakonodajno telo je enodomni parlament (predstavniški dom) s 120 poslanci (od leta 1996 jih 65 izvolijo na neposrednih volitvah za tri leta, 55 pa s strankarskih list; pet poslanskih mest je rezerviranih za predstavnike Maorov). Guverner imenuje vodjo večinske stranke za predsednika vlade, na njegov predlog pa tudi ministre; guverner in ministri sestavljajo izvršni svet. Pravosodje temelji na britanskih pravnih normah in zakonih.

Gospodarstvo
Osnovna gospodarska panoga je kmetijstvo, zlasti živinoreja (ovce, govedo, prašiči). Obdelovalne površine so večinoma travniki in pašniki; meso, mlečni izdelki, volna, kože, krzno, usnje so kljub manj ugodnim razmeram na svetovnem trgu še vedno najpomembnejše izvozno blago. Za poljedelstvo je namenjenih le 3,6 % obdelovalnih površin, predvsem v Canterbury Plains; poleg pšenice, krompirja, stročnic, povrtnin in sadja (mdr. kivi) tudi krmne rastline. V gozdarstvu izkoriščajo predvsem hitrorastoče iglavce. Za izvoz je pomemben tudi ribolov na odprtem morju. Od rudnega bogastva so pomembni le gradbeni material (apnenec, pesek, prod), limonitni peščenjak, premog in zemeljski plin. Vodnate reke in termalne izvire (na Severnem otoku) izrabljajo za pridobivanje električne energije. Glavni izdelki predelovalne industrije so živila, pijače, tekstil, usnjeni izdelki, papir, kemikalije, izdelki iz plastičnih mas, gradbeni material, kovinski izdelki, električni idr. stroji; imajo tudi tovarne za sestavljanje avtomobilov, rafinerije nafte, železarne in jeklarne ter tovarno aluminija.
Nova Zelandija ima gosto cestno in železniško omrežje ter dobro razvit letalski promet. Med Severnim in Južnim otokom vozijo trajekti (za vlake in avtomobile). Najpomembnejša pristanišča so Auckland, Wellington, Lyttelton (pri Christchurchu) in Port Chalmers (pri Dunedinu); 90 % izvoza poteka po morju. Mednarodna letališča so v Aucklandu, Wellingtonu in Christchurchu. Zaradi neokrnjene narave je Nova Zelandija priljubljen turistični cilj; turiste privlačijo zlasti številne možnosti aktivnih počitnic (planinarjenje, čolnarjenje po divjih vodah, smučanje, ribolov, potapljanje idr.), mesta ter kultura in umetnost Maorov.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 50,5 mlr. USD, 13.260 USD na prebivalca
delež po panogah (1999) kmetijstvo 8 %, industrija 23 %, storitvene dejavnosti 69 %
uvoz (2001, ocena) 12,5 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 14,2 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 31,1 mlr. USD


Zgodovina
Novo Zelandijo je 1642 odkril Nizozemec A. J. Tasman in jo imenoval po svoji domači pokrajini Nieuw Zeeland. 1769 in 1772–75 je oba otoka preučeval J. Cook in izčrpno poročal o njunih prebivalcih Maorih. Od 1840 (6.2., sporazum v Waitangiju) je Velika Britanija prevzela suverenost nad Novo Zelandijo in spodbujala priseljevanje. Maori so do 1870 zaman poskušali braniti svojo zemljo oz. si jo ponovno pridobiti; ker jih Angleži niso vojaško porazili in so z njimi sklenili pogodbo, so Maori konec 20. st. uspešno uveljavili zahteve po odškodninah in avtonomiji. 1901 je Nova Zelandija anektirala Cookove otoke, 1907 je dobila status dominiona. 25.11.1947 je postala suverena država v okviru Britanske skupnosti narodov. 1985 je skupaj z drugimi sedmimi članicami Južnopacifiškega foruma podpisala sporazum o ustanovitvi brezjedrskega območja v j. delu Tihega oceana. Istega leta so francoski agenti v aucklandskem pristanišču potopili ladjo Mavrični bojevnik, ki je bila last okoljevarstvenega gibanja Greenpeace. 1986 so Novo Zelandijo izključili iz zveze ANZUS, ker ni dovolila ameriškim ladjam na jedrski pogon ali z jedrskim orožjem na krovu pristajati v svojih pristaniščih. Od novembra 1990 je predsednik vlade J. Bolger iz konservativne Narodne stranke. Na parlamentarnih volitvah konec 1993 je večino spet osvojila vladajoča Narodna stranka, volitve oktobra 1996 pa niso prinesle jasnega zmagovalca. Bolger je vseeno odstopil, vladala pa je koalicija Narodne stranke in Prve stranke Nove Zelandije, ki jo je sestavila Jenny Shipley. Koalicija je razpadla 1998. Na parlamentarnih volitvah 1999 je zmagala Laburistična stranka in premierka je postala H. Clark; zmagala je tudi na volitvah julija 2002.

Sorodna gesla: Antipodi | Aucklandski otoki | Avstralazija | Bolger, James | Bounty | Campbell | Chathamski otoki | Clark, Helen Elisabeth | Cookovi otoki | Južni otok | Kermadecovi otoki | Maori | Niue | Ross Dependency | Severni otok | Tasman, Abel Janszoon | Tokelau | Wellington


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek