resonanca [latinsko], 1. splošno:odmev; odziv.2. fizika:pojav pri vsiljenem nihanju, ki nastopi, ko je frekvenca vzbujanja enaka lastni frekvenci (lastno nihanje) nihajočega sistema (npr. nihala, električnega nihajnega kroga ali atoma). Resonančno nihanje lahko vzbudijo in vzdržujejo že šibke vzbujevalne sile. Brez dušenja (npr. zaradi trenja ali sevanja energije) bi se amplituda povečala v neskončnost, kar bi pripeljalo do uničenja nihajnega sistema (resonančna katastrofa). Tako se lahko poruši most, po katerem koraka četa vojakov. Resonatorji so primerno oblikovana telesa, s katerimi lahko v resonanci ojačujemo nihanje. Pri akustičnih instrumentih so to navadno lesena ohišja, v mikrovalovni tehniki votle kovinske posode, v kremenovem oscilatorju pa kristal kremena, ki ob vzbujanju z ustrezno električno napetostjo pride v resonanco pri eni od lastnih frekvenc.
Dostopnost