daljinomer, naprava za optično merjenje razdalje med opazovalcem in opazovanim predmetom. Starejši daljinomer merijo kot med optičnima osema dveh vizirnih daljnogledov, usmerjenih v opazovani predmet. Iz razdalje med daljnogledoma (pribl. 1–3 m) in izmerjenega kota po trigonometričnih metodah zračunajo oddaljenost predmeta (npr. škarjasti daljnogled). Danes optične meritve vse bolj nadomeščajo elektronski ali optoelektronski postopki. Z radarjem, infrardečim in laserskim daljinomerom merijo čas, v katerem oddano elektromagnetno valovanje pripotuje do predmeta, se od njega odbije in vrne v daljinomer (natančnost nekaj metrov na razdalji 30 km) ali fazni premik med oddanim in odbitim valovanjem. Fotografske kamere z avtofokusom vsebujejo optoelektronski sistem; ta sliko optično razdeli in projicira na dve za svetlobo občutljivi polji (CCD). Nastaneta elektronska signala. Signala se razlikujeta, če slika ni izostrena. Krmiljen motorček spreminja goriščno razdaljo objektiva in jo končno prilagodi oddaljenosti od predmeta. Za merjenje razdalje prek spremembe faze elektromagnetnega valovanja naprava odda valovanje z natančno določeno fazo, ki je po odboju na oviri in vrnitvi do sprejemnika nekoliko drugačna. Sprememba faze je mera za dolžino pretečene poti.
Dostopnost