mikoriza [grško], sožitje višjih rastlin, večinoma dreves, z glivami prek korenin (simbioza). Večina samoniklih dreves lahko oblikuje kratke koralaste koreninice, ki so brez sesalnih laskov, vendar na gosto opredene z glivnim micelijem; pri ektotrofni mikorizi raste micelij v medcelične prostore, pri endotrofni mikorizi pa v notranjost celic koreninske skorje; navzven so hife povezane z micelijem v tleh. Gliva oskrbuje drevo z vodo in rudninskimi solmi (posebej z dušikom in fosforjem), drevo pa daje glivi ogljikove hidrate. Številne višje glive lahko razvijejo trosnjak (gobo) samo v povezavi s koreninami določenih dreves, npr. macesnova lupljivka (Suillus grevillei) z macesnom, peščenka (Suillus variegatus) z borom. Kalitev semen številnih kukavičnic (orhidej) je povsem odvisna od mikoriznih gliv. Gnezdovnica in samovratec dobita vse hranilne snovi prek gliv. Mikoriza povečuje možnosti preživetja in konkurenčno sposobnost dreves.

Sorodna gesla: glive | gnezdovnica | koprenke | orhideje | peščenka | samovratec | simbioza | societeta


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek