akt [latinsko],
1. splošno: uradna listina, npr. zakon, predpis.

Sorodna gesla: dosje | predpis | zakon
2. filozofija, psihologija: dej, dejanskost in s tem učinkovalnost stvari v nasprotju z golo možnostjo (potenca). V skladu s sholastiko hkrati stopnja udejanjanja, ki jo predstavlja stvar glede na celotno obilje biti, ki ga ima samo Bog kot ‘čisti akt’ (actus purus). (Vse končne stvari so v tem pogledu zmes dejanskosti in možnosti.) Poleg tega označuje akt tudi posamezno omejeno človekovo delovanje (npr. duševni, duhovni, vitalni akt); in končno je to v fenomenološkem smislu posamezno, konkretno in realno doživetje samozavedanja, ki je neodvisno od svoje vsebine, tj. tega, kar je s tem mišljeno, intendirano. Bistvene značilnosti akta zavesti raziskuje psihologija akta oz. fenomenologija (W. Dilthey, F. Brentano, E. Husserl idr.).

Sorodna gesla: Brentano, Franz | Dilthey, Wilhelm | fenomenologija | forma | Husserl, Edmund | potenca | sholastika | Tomaž Akvinski
3. gledališče: dejanje, sklenjen del igre.

Sorodna gesla: igra
4. likovna umetnost: prvotno v študijske namene zavzeta poza golega modela, pozneje tudi njegova študijska upodobitev in končno sleherna (tudi fotografska) umetniška upodobitev golega človeškega telesa.

Sorodna gesla: erotična umetnost | slikarstvo


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek