cerkveno leto, zaporedje cerkvenih praznikov, ki se ponavlja vsako leto in se začne s prvo nedeljo v adventu. Glavni prazniki so v krščanskih Cerkvah večidel isti in so razvrščeni okrog treh velikih praznikov. V katoliški in pravoslavni Cerkvi poleg tega obhajajo še številne praznike svetnikov (posebej Marijine) in krajevne praznike. – Nedelje v cerkvenem letu so v evangeličanski Cerkvi poimenovane z začetno besedo latinskega uvodnega speva (glavne praznike praznuje tudi evangeličanska Cerkev); v latinski liturgiji je bilo to 1969 odpravljeno. 1. Božično obdobje Adventni čas (začne se četrto nedeljo pred božičem); božič (25.12.); Gospodovo razglašenje (6.1.); čas po božiču (1.–6. teden po Gospodovem razglašenju). 2. Velikonočno obdobje Postni čas (quadragesima, 40 dni pred veliko nočjo; začne se s pepelnično sredo; s cvetno nedeljo, praznikom Jezusovega prihoda v Jeruzalem, se začne veliki teden). Velika noč (praznik Gospodovega vstajenja), v nedeljo po prvi pomladni polni luni; naslednja nedelja je bela nedelja. 40 dni po veliki noči je praznik Kristusovega vnebohoda. 50 dni po veliki noči so binkošti (praznik prihoda Svetega Duha), ko se konča velikonočni čas. Prvo nedeljo po binkoštih (latinska liturgija) je praznik sv. Trojice, naslednji četrtek praznik sv. Rešnjega telesa. Nato 23–27 tednov do začetka adventnega časa (v cerkvenem letu je 33 navadnih nedelj).
Dostopnost