citokromi [grško], encimi celičnega dihanja, s hemom ali citoheminom kot aktivnim delom; vsebujejo jih skoraj vse celice in so večinoma vezani na mitohondrije. S spremembo valence železa v aktivni skupini prenašajo citokromi kot redoks sistemi elektrone do kisika. Pri tem se postopoma sprošča energija (dihalna veriga). Razlikujemo citokrom a, b in c; ti se delijo v podskupine, označene z indeksi. Citokrom a (citokrom oksidaza) je identičen z Warburgovim dihalnim fermentom (O. H. Warburg). Pri številnih organizmih so določili sekvenco beljakovinskega dela citokroma c; pri tem so ugotovili pomembne skladnosti; npr. od 104 aminokislin človeškega citokroma je pri opicah resus izpuščena le ena, pri psih 11, pri kvasovkah pa 43, pri čemer je veriga podaljšana za pet aminokislin. Tako lahko ugotavljajo sorodstvene povezave in z upoštevanjem verjetnih stopenj mutacij določijo tudi čas, v katerem je prišlo do sprememb v zaporedju aminokislin. Razvojna drevesa se dobro ujemajo s tistimi, ki so jih postavili na podlagi drugih ugotovitev.