vreme, stanje atmosfere (troposfere) in pojavi nad določenim ozemljem, tudi v določenem trenutku ali kratkotrajnem obdobju (največ 24 ur). Sistematična opazovanja in meritve v ozračju potekajo na več krajih hkrati; osnova vsake vremenske napovedi. V rednih časovnih razmikih (večinoma vsake tri ure) merijo zračni tlak, temperaturo in vlago zraka, smer in hitrost vetra, oblake in razl. vremenske pojave, podatke pa posredujejo centrali. Na letališčih opazujejo vreme celo vsake pol ure. Pri opazovanju vremena uporabljajo tudi meteorološke satelite, avtomatske vremenske postaje in vremenske radarje. Namerno vplivanje na nekatere vremenske pojave, v nasprotju z nenamernimi dolgoročnimi človekovimi vplivi na podnebje (podnebne spremembe), je znano že stoletja. Cilji umetnega vplivanja na vreme so: 1. razkrojitev megle in oblakov, 2. nastanek padavin, 3. obramba pred točo. Načeloma gre v vseh primerih za poskus, da bi z vnašanjem jeder zmrzovanja (npr. suhega ledu ali srebrovega jodida) predčasno dosegli oblikovanje padavin. Rezultati dosedanjih poskusov obrambe proti toči so razl.; uspešni pa so posamezni poskusi razbijanja megle na letališčih.