sankcija [latinsko],
1. splošno: povračilni ukrep, npr. proti državi.

Sorodna gesla: blokada | povračilni ukrep
2. pravo: 1) potrditev zakona; pristojnost monarha oz. voditelja države, da s svojim podpisom potrdi veljavnost zakona. 2) zakon ustavnega pomena (npr. pragmatična sankcija avstrijskega cesarja Karla VI. iz 1713). 3) kazenska določba kot sestavni del pravne norme, ki doleti kršilce pravne norme (kazenska sankcija).

Sorodna gesla: kazenska sankcija | pragmatična sankcija | pravo
3. sociologija: ukrepi, ki so kot zakoniti sprejeti v združbi za ukrepanje proti kršilcem predpisov. Praviloma so to orodja kaznovanja, s katerimi skušajo v združbi zmanjšati verjetnost ponavljanja negativnega vedenja v podobnih primerih. Sankcije v širšem pomenu vključujejo tudi pozitivne sankcije, npr. nagrade.

Sorodna gesla: družbeni nadzor | mešan zakon | moč | nadzorovanje | nagrajevanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek