starec, v ruski pravoslavni Cerkvi starejši menih, ki skrbi za duhovno vzgojo mlajših sobratov (navadno ta odnos temelji na načelu prostovoljne podreditve), hkrati pa je tudi svetovalec in spovednik laikov. V 19. st. so starci zelo vplivali na ruske intelektualce (F. M. Dostojevski, V. S. Solovljov).