Ksenofont (Xenophon), grška pisca:1. Ksenofont iz Aten, grški zgodovinar in filozof, *ok. 430 pr. n. š., †ok. 354 verjetno Korint; Sokratov učenec; 401 pr. n. š. se je pridružil Kiru mlajšemu proti Artakserksu II. in po Kirovi smrti v bitki pri Kunaksi vodil grške najemnike od Tigrisa nazaj v Grčijo. 396/395 pod špartanskim kraljem Agezilajem II. sodeloval v njegovih pohodih proti Perzijcem v z. Mali Aziji; ker se je na Agezilajevi strani 394 v bitki pri Koroneji bojeval proti Tebancem, zaveznikom Aten, so ga Atenci pregnali. Ksenofont je dobil od Špartancev posestvo v Skilu blizu Olimpije in tam živel ok. 20 let. Po porazu Špartancev pri Levktri (371) je zbežal v Korint; 368/367 so ga Atene pomilostile. Ker je imel aristokratsko vzgojo, nagnjenje do špartanskega načina življenja in je bil poln sokratskih idealov, je bil naklonjen prijateljstvu, družini in koristnostni politiki.
Zgodovinska dela: Kirova odprava (Anabasis), monografija o pohodu s Kirom mlajšim, Grška zgodovina (Hellenika), zgodovina Grčije 411–362 pr. n. š. (nadaljevanje Tukididovega zgodovinskega dela), ki ne skriva simpatije do Šparte in izpostavlja posamezne dejavne osebnosti; Agezilaj, biografsko zasnovana hvalnica (enkomij), sestavljena po Agezilajevi smrti (366).
Politični spisi: Kirova vzgoja (Kyrou paideia), deloma v obliki romana, prikaz razvoja Kira II. Velikega v idealnega kralja in ocena njegove osebnosti, nekakšen priročnik za vzgojo prihodnjega vladarja, Hieron, o tiraniji in monarhiji, Špartanska ustava, o Likurgovi ustavi, vzponu in izroditvi Šparte.
Filozofski spisi: Spomini na Sokrata s sokratskimi pomenki, Sokratova apologija, Simpozij. Poleg tega še poučni spisi o vodenju gospodarstva, umetnosti lova in ježe. – V slovenščini Anabasis (1963; dodan prevod Kirove vzgoje).
Dostopnost