svinec (latinsko plumbum), simbol Pb, kemijski element z oksidacijskim številom +2 in +4, vrstno število 82, atomska masa 207,19, gostota 11,336 g/cm3, tališče 327,4 °C, vrelišče 1740 °C; siva, mehka kovina (Mohsova trdota 1,5–2,5); površina svežega reza je svetleča in na zraku pomodri. V naravi je najpogosteje v obliki svinčevega sijajnika (galenita), kot ceruzit (svinčev karbonat), anglezit (svinčev sulfat) in vulfenit (rumena ruda). Svinec pridobivajo iz rude s praženjem in reakcijo, pri kateri del rude oksidira v svinčev oksid, ki se s preostalim svinčevim sulfidom spremeni v žveplov dioksid in svinec. Najpomembnejše proizvajalke svinca so države SND, Avstralija, ZDA, Mehika, Kanada, Peru, Španija. Svinec so poznali že Egipčani ok. 3000 pr. n. š. Zaradi obstojnosti proti koroziji so ga uporabljali za prevleko podzemeljskih in podvodnih kablov (zaradi strupenosti svinca jih zamenjujejo s polimernimi materiali), za velike svinčeve komore pri proizvodnji žveplove(VI) kisline, za armature, odtočne cevi, posode, puškine šibre (arzen), akumulatorje, folije, ulivanje plastike, kot dodatek zlitinam za tiskarske črke (črkarska kovina), za ležajne kovine (železniški osni ležaji). Obleke in gumeni predpasniki z dodatkom svinca se uporabljajo kot zaščita pred radioaktivnimi in rentgenskimi žarki. Svinčevi izotopi so končni produkti naravnih radioaktivnih razpadnih vrst: 206Pb je uran-radijevega niza, 207Pb uran-aktinijevega niza, 208Pb torijevega niza. Pomembne spojine: (CH3-COO)2Pb · 3H2O, svinčev acetat, zelo strupeni, beli kristali sladkega okusa (svinčev sladkor) iz svinčevega oksida in ocetne kisline; uporablja se pri tiskanju in barvanju bombaža ter pri pripravi svinčevih spojin; svinčev karbonat, PbCO3, strupeni, prozorni, beli kristali so surovina za svinčevo belilo, ki ima pomešano z lanenim ali makovim oljem kot slikarska barva veliko prekrivno moč; svinčev kromat, PbCrO4, uporablja se kot slikarska barva pri tiskanju tapet, knjig, kamna (kromove barve); z berlinsko modro nastane kromovo zelena; vse svinčeve barve so strupene in temnijo zaradi nastajanja svinčevega sulfida; svinčev(II) oksid (PbO, svinčeva glajenka) je rumene ali rdeče barve in je pomemben dodatek pri izdelavi stekla, povečuje lom in disperzijo svetlobe (svinčev kristal, flintno steklo). Svinčev(II, IV) oksid, Pb3O4, imenovan minij, se uporablja za zaščito proti koroziji, a se zaradi strupenosti svinca opušča. Svinčev dioksid, svinčev(IV)oksid, PbO2, se uporablja za prenos energije v svinčevih akumulatorjih. Svetovna proizvodnja svinca je ok. 6 mln. t na leto. Veliko svinec vsebujočih odpadkov se ponovno predela. Vdihavanja svinčevega prahu ali hlapov, redkeje zaužitje anorganskih svinčevih spojin ali absorpcije svinca skozi kožo, povzroča zastrupitve. Kronična zastrupitev s svincem (saturnizem) je poklicna bolezen predvsem pri delavcih, zaposlenih v industriji, pleskarjih, ličarjih; lahko tudi doma zaradi pitja vode iz svinčenih cevi ali uporabe keramične posode s svinčenim loščem. Znaki: utrujenost, izguba teka, prebavne motnje, pozneje tudi bolečine v sklepih, črno-modra črta na dlesnih (svinčev rob), izpadanje zob, sivkasta koža, okvare krvnih celic, ohromitev živcev, poškodba ledvic in možganov. Akutna zastrupitev s svincem nastane zaradi zaužitja večjih količin svinčevih spojin, posledice so hude, lahko tudi smrtne. Zdravljenje: jemanje snovi, ki vežejo svinec in tako pripomorejo k njegovemu hitrejšemu izločanju iz telesa (kelatorji), preprečevanje izpostavljenosti svincu.
Dostopnost