sluz, gosto tekoč, spolzek, nekoliko lepljiv izloček, pri ljudeh in živalih predvsem iz glikoproteinov (sluznica), pri rastlinah pretežno iz polisaharidov (zlasti v čebulicah, gomoljih in organih, kjer se nabira voda). Sluz rabi kot varovalna snov in mazivo, pri rastlinah predvsem kot sredstvo za vezavo vode. Rastlinske sluzi se uporabljajo v medicini kot zdravila ali dietetična sredstva pri vnetjih prebavil (npr. ovsova, riževa sluz).

Sorodna gesla: flegma | glikoproteini | polisaharidi | prasluz | sluznica


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek