kozmologija [grško], nauk o zgradbi vesolja v zdajšnjem stanju kot posledici časovnega razvoja; preučevanje porazdelitve snovi v vesoljskem prostoru in njenega gibanja, posebej gibanja galaksij. Večinoma privzeta enakomerna porazdelitev snovi (postavka homogenosti) je upravičena glede na majhnost galaksij, tudi jat, v primerjavi z velikostjo vesolja (od katerega je opazovanju dostopen samo majhen del). Iz gibanja galaksij zaznamo le radialno (v zorni smeri) komponento (rdeči premik). Ta kaže, da je hitrost odmikanja galaksije tem večja, čim bolj je galaksija oddaljena (zakon je odkril E. P. Hubble). Iz tega lahko sklepamo na ekspanzijo vesolja, vsaj tistega dela, ki ga dosežemo skozi daljnoglede. Z zdajšnjimi meritvami (še) ni mogoče ugotoviti, ali so hitrosti odmikanja s časom konstantne ali pa se spreminjajo. Glede na znane postavke (evklidski prostor – ukrivljeni prostor, Newtonova gravitacijska teorija – Einsteinova gravitacijska teorija, neskončna masa – končna masa, enakomerna gostota – gostota enaka nič) so za vesolje tele možnosti: širjenje v nedogled, upočasnjeno širjenje, obrat v krčenje, zrušitev zaradi krčenja ali vnovični obrat (utripanje). Če se vesolje res širi, kar se zdi verjetno, razlagajo to širjenje s hipotezo praeksplozije, pred katero je bila snov stisnjena v majhnem prostoru in je pri eksploziji dobila svojo gibalno količino. Fizikalno neverjetne postavke, ki so s tem povezane (npr. neskončna gostota), so izločili z nadaljnjo hipotezo, da je nastanek snovi povezan z velikim pokom (angleško Big Bang). Odkritje prasevanja je v prid tej hipotezi. Dvomijo tudi v dopustnost ekstrapolacije znanih fizikalnih zakonov: pri rdečem premiku in gravitaciji doslej npr. niso upoštevali še nedokazanih učinkov, kakor je staranje svetlobe na njeni milijardo let dolgi poti, in učinkov, ki bi zmanjševali gravitacijo zaradi večanja razdalj med masami oz. s starostjo vesolja. Za starost vesolja so po razl. modelih za praeksplozijo in razl. metodah določanja starosti dobili vrednosti 10–20 mlr. let; novejša opazovanja kažejo, da je starost vesolja bliže 20 mlr. let. Po neki drugi teoriji, o kateri zadnje čase spet pogosteje razpravljajo, nima vesolje niti začetka niti konca. Stalno se širi, a se ne spreminja, če upoštevamo velika območja. Ta teorija zahteva nepretrgano nastajanje snovi (tudi zdaj), tako da je srednja gostota galaksij v vesolju stalna.
Dostopnost