boks [angleško], 1. splošno:škatla, zaboj ali ločen, ograjen prostor.2. tehnika:telečji boks.3. šport:športni boj s pestmi je ena najstarejših športnih vaj ljudstev v Sredozemlju; v antiki zelo razvita športna zvrst, ki so jo gojili na prostem, brez odmora, dokler se eden od borcev ni predal. Zapestje in podlahti so imeli ovite z jermeni, ki so jih pozneje učvrstili s kovinskimi deli. Ob koncu antike ni bil več tako priljubljen, znova so ga ok. 1700 obudili Angleži. 1867 so uvedli pravila, ki večidel ustrezajo še današnjim (podložene rokavice, število rund in kategorije). Boksarski dvoboj poteka v ringu (kvadratni prostor 4,9–6,1 m, ograjen s tremi vrvmi, v višini 40, 80, 130 cm, tla so prožna). Boj traja za amaterje 3, za poklicne igralce 4–12 rund (po dogovoru). Po vsaki rundi, ki traja tri minute, sledi enominutni odmor. Sodnik v ringu nadzoruje boj, ki mora potekati po pravilih. Potek (udarce, napad, obrambo, taktiko itd.) ocenjujo točkovni sodniki (dva do pet). Zmagovalec je boksar z več točkami, dvoboj pa lahko odločijo tudi knockout (k. o.), predaja, diskvalifikacija in prekinitev boja. Dovoljeni so udarci z zaprto pestjo, s podloženim delom rokavice in na določene dele telesa (prednja stran glave in telesa do pasu). Najpomembnejši udarci pri boksu so udarec naravnost (direct), udarec s strani (cross) in udarec od spodaj navzgor (uppercut).
Dostopnost