Vorarlberg [forárlberg-], najzahodnejša avstrijska zvezna dežela, na J in Z meji na Švico in Lihtenštajn, na S na Nemčijo, na V na Tirolsko (Arlberg), 2601 km2, 351.000 preb., glavno mesto Bregenz. Vorarlberg sega v dolino Rena, k njemu spada del Bodenskega jezera, večji del dežele je gorat (Severne Alpe: Bregenzer Wald, Lechtalske Alpe; Centralne Alpe: Rätikon, Silvrettina gorska skupina). Tekstilna industrija (tovarne v dolini Rena, domača obrt v pokrajini Bregenzer Wald) je najpomembnejša gospodarska veja, poleg nje še živilska in kovinskopredelovalna industrija; pomemben turizem (zimski športi; ok. 8 mln. prenočitev na leto). V kmetijstvu najpomembnejša živinoreja, poljedelstva le malo; na reki Ill elektrarne. Vorarlberg je z drugimi avstrijskimi pokrajinami povezan z arlberško cesto, železnico, visokogorsko cesto čez Silvretto.
Zgodovina: od 5. st. so v Vorarlbergu živeli Alemani. Od 9. st. do 1160 je bil večji del dežele pod oblastjo Udalrichingov (bregenški grofi), nato pfullendorfskih in tübinških grofov oz. njihove vorarlberške veje, De Montfortov. V 14./15. st. so oblast na večini vorarlberških gospostev (v t. i. deželi pred Arlbergom) prevzeli Habsburžani, 1805–14 Bavarci. Nato je Vorarlberg spet pripadel Avstriji, upravljali so ga iz Tirolske. 1860 je dobil deželni zbor, po prvi svetovni vojni (zaman si je prizadeval za priključitev k Švici) deželno vlado.
Dostopnost