presevalni elektronski mikroskop (transmisijski elektronski mikroskop), vrsta elektronskega mikroskopa, ki ima na zgornjem delu cevaste vakuumske posode nameščeno žarilno katodo, iz katere zaradi visoke temperature izparevajo elektroni. Elektrone pospešijo z napetostjo 50–100 kV in fokusirajo z Wehneltovim valjem (A. R. B. Wehnelt). Magnetne ali električne kondenzorske leče (elektronska optika) oblikujejo curek elektronov v vzporeden snop, ki potuje skozi komoro z opazovanim predmetom. Pri potovanju skozi snov se elektronski snop različno oslabi; sistem leč ga preslika na fotografsko ploščo ali fluorescenčni zaslon. S takšnim elektronskim mikroskopom navadno opazujejo obrisne slike; za natančno slikanje strukture predmeta ga morajo zelo natančno pripraviti in stanjšati do debeline 10–4 mm. Dosežejo več kot 100.000-kratne povečave (pri optičnem mikroskopu npr. do 3000-krat). Če ta povečava ne zadošča, dobljeno sliko povečajo še optično. Ločljivost takšnega elektronskega mikroskopa (z optičnim povečanjem) je 0,5–1 nm; to pomeni, da z njim razločijo detajle, ki so razmaknjeni manj kot 1 milijoninko mm (npr. atome težjih kemijskih elementov).

Sorodna gesla: elektronska optika | elektronski mikroskop | Wehnelt, Arthur Rudolph Berthold


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek