alkoholno vrenje, kemijska (neoksidacijska) razgradnja sladkorjev v etanol, pri kateri se del sproščene energije veže v energetsko bogato fosfatno vez (adenozintrifosfat). Alkoholno vrenje poteka v več stopnjah, ki jih katalizirajo razl. encimi. Začetne reakcije do nastanka piruvične kisline potekajo enako kot pri glikolizi, potem pa se od piruvične kisline odcepi CO2 (dekarboksilacija). Nastane acetaldehid, ki se reducira v etanol. Alkoholno vrenje je že dolgo znan proces, njegovo odkritje lahko štejemo za začetek biokemije. A. L. de Lavoisier, L. J. Gay-Lussac in L. Pasteur so menili, da so za alkoholno vrenje nujno potrebne kvasovke (vitalizem). 1897 je E. Buchner s poskusom, pri katerem je alkoholno vrenje potekalo v prisotnosti izvlečka iz kvasovk, dokazal, da je alkoholno vrenje v bistvu kemični proces. Današnje poznavanje poteka alkoholnega vrenja je rezultat raziskav mnogih znanstvenikov (C. Neuberg, O. Meyerhof, A. Harden in Young, O. H. Warburg), po katerih so imenovali tudi nekatere vmesne reakcije in produkte alkoholnga vrenja (Embden-Meyerhofova razgradnja, Neubergov ester).
Dostopnost