fistula [latinsko], kanal, ki vodi iz telesnih votlin ali povezuje med seboj organe, ki sicer niso povezani. Fistula deluje večinoma kot izvodilo gnoja iz tkiv, v ta namen jo včasih naredi tudi kirurg. Zdravljenje je kirurško. Analna fistula je navadno posledica analnega abscesa, redko Crohnove bolezni. Črevesna fistula: lahko je zunanja (povezava s površino telesa) ali notranja (povezava z drugim notranjim organom), nastane po razjedah, poškodbah idr.; prepušča blato. Umetna črevesna fistula (anus praeternaturalis) po zahtevnih operacijah črevesa omogoča iztrebljanje blata (stoma) oz. dovajanje hrane (fistula tankega črevesa). Mlečna fistula: povezava med mlečnim vodom (mlečne žleze) in kožno površino dojke; skoznjo stalno odteka mleko. Nastane zaradi ognojka ali pretrganja mlečnega voda pri operativnem zdravljenju vnetja mlečne žleze (mastitis). Vratna fistula: povezava med jezičnim dnom oz. žrelom in sluznico grla: prirojena je ostanek zgodnje embrionalne razvojne stopnje; pridobljena se razvije pri nekaterih vnetnih boleznih, npr. tuberkulozi, aktinomikozi. Zobna fistula: kostna fistula (zobne bolezni).
Dostopnost