babilonsko suženjstvo, izgnanstvo, na katero je bil obsojen predvsem judovski zgornji sloj, potem ko so Babilonci osvojili Jeruzalem (597 pr. n. š.) in ga 587 porušili. Šele Perzijci so Judom dovolili vrnitev v Palestino (ok. 520 pr. n. š.); v prenesenem pomenu začasno prebivanje papežev v Avignonu v 14. st.

Sorodna gesla: Avignon | Ezekiel | Ezra | galut | Jeruzalem | Job | Judeja | Judje | judovska religija | Nebukadnezar II. | sobotno leto | Tobit


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek